Slovenski popravni izpit v dolgi in ostri skandinavski zimi

Ljubljana – V bogati zimi svetovnih smučarskih prvenstev je napočil čas še za zadnje dejanje: danes se bo v Östersundu na osrednjem Švedskem začel boj biatloncev za kolajne. Dobro leto po olimpijskih igrah v Južni Koreji in natanko dve leti po zadnjem prvenstvu, marca 2017 v Hochfilznu na Tirolskem. Rdeča nit pogovorov teh dni se prepleta zlasti okrog zelo nizkih temperatur.

V nordijskem delu stare celine je v teh dneh povsem drugače kot sredi Evrope. Na termometru zunanjega zraka v vozilih proti štadionu je kazalo -17 stopinj, ko se je slovenski tabor odpravljal na dopoldanski trening. V času kosila je topleje, a tudi takrat le kakšnih osem ali devet stopnji »minusa«, tako naj bi bilo tudi vsaj v prvi polovici prvenstva, torej do srede naslednjega tedna. Nekateri razmere primerjajo s tistimi pred enim letom na OI v Južni Koreji, prireditelji posebej opozarjajo obiskovalce na topla oblačila. Biatlon resda na Švedskem ne dosega ravni priljubljenosti pri norveških sosedih, a vseeno gre na največjem tekmovanju v tej športni panogi pričakovati praznično ozračje in številne gledalce.



Slovenska reprezentanca je pripotovala na prizorišče v soboto, se odtlej že dodobra spoznala z vso logistiko in s štadionom, ki je sicer že vrsto let v koledarju tekmovalne zime. Prav tu ponavadi odprejo sezono, le v zadnjem decembru je bilo kajpak drugače, saj se je Östersund takrat pripravljal za SP, premiera pa je pripadla naši Pokljuki. Na domačem snegu se je z najboljšo uvrstitvijo doslej v sezoni odrezal Jakov Fak – bil je 4. na 20 km –, pozneje pa se je srečeval s kopico zdravstvenih težav in zato tudi izpustil več kot polovico tekem.

Med junaki iz Ruhpoldinga le Bauer

Ugibanje o njegovi tekmovalni pripravljenosti bo zato navzoče do sobotnega šprinta, zanj prvega nastopa na tem prvenstvu. Tega bodo sicer odprli danes (16.15), za začetek v mešanih štafetah. Nekoč je bila to silno zanimiva disciplina tudi za slovenski tabor, na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu 2012 je naša četverica (Klemen Bauer, Jakov Fak, Teja Gregorin, Andreja Mali) osvojila srebro. Zdaj, ko bo med omenjenimi štirimi na štartni črti le Bauer – poleg njega pa še Miha Dovžan, Lea Einfalt in Polona Klemenčič –, realno ne gre pričakovati kakšnega podviga, česar se dobro zaveda tudi glavni reprezentančni trener Uroš Velepec: »Upam le, da bosta v prvi polovici naši tekmovalki natančni. Sleherni kazenski krog bi lahko drago plačali, poglavitni cilj bo končati tekmo, ne pa da bi nas vodilna štafeta na progi ujela v krogu, kar bi pomenilo za nas konec tekme.«



Sicer pa je trener zadovoljen tako z urejenim prizoriščem kot tudi z bivalnimi razmerami. »Prvič doslej sem s slovensko reprezentanco v hišicah mestnega kampa, res sem navdušen nad udobjem in vsemi spremljajočimi objekti. Tukaj so telovadnica, bazen, savne, tudi naše počutje s kuharjem, ki smo ga pripeljali iz Slovenije, je prav dobro,« je dejal, kajpak pa bo še boljše volje v prihodnjih dneh, če bodo dosežki njegovih biatloncev presegli povprečje te tekmovalne zime: »Za zdaj je zagotovo najbolj pomembno, da nimamo nikakršnih zdravstvenih težav. Tudi prehlad je pri Mitji Drinovcu izginil, motil ga je namreč med pripravami.«

Östersund, mesto s 50.000 prebivalci v pokrajini Jämtland na osrednjem Švedskem, bo tretjič doslej gostil biatlonsko SP, po letih 1970 in 2008, pravzaprav pa gre za drugo veliko tekmovanje v enem mesecu v regiji, saj je sto kilometrov oddaljeni Åre februarja gostil šampionat v alpskem smučanju. Slovenska vrsta se je tam razveselila dveh kolajn, zlate Ilke Štuhec in srebrne Štefana Hadalina, imenitno bi bilo, ko bi se v prihajajočih dneh naši biatlonci po štirih letih spet vrnili na stopničke svetovnega prvenstva. V Kontiolahtiju na Finskem je Fak leta 2015 postal svetovni prvak v skupinskem štartu, na naslednjih dveh tekmovanjih (Oslo 2016, Hochfilzen 2017) kolajne za slovenski tabor ni bilo.