Savolainen: Presenečen, ker so finski levi zdržali prav do konca

​​Ko so se nazadnje naslova svetovnih hokejskih prvakov veselili Švedi, povrh na prvenstvu v soseščini na Danskem, to niti stroke niti navadnih smrtnikov na tribunah ni posebej presenetilo. Tako kot niti lanska olimpijska ruska hokejska lovorika v Pjongčangu ne. Letošnji finski podvig pa po koncu prvenstva na Slovaškem posebej odmeva. Izjemno se ga je razveselil tudi Kari Savolainen, nekdanji selektor risov.

Finska je naslov najboljše hokejske reprezentance osvojila tretjič, a ob obeh prejšnjih zmagoslavjih – v Stockholmu 1995 in Bratislavi 2011 – je imela na seznamu precej uglednejšo zasedbo od zdajšnje, ko je selektor Jukka Jalonen pogumno na seznam udeležencev Slovaške 2019 zapisal kar 18 takšnih, ki so prvič na velikem tekmovanju v članski konkurenci oblekli dres z levom na prsih. In čeprav Fince zemljepisno od izvirnih prebivališč kraljev živalskega sveta loči precej kilometrov, so ti že dolgo njihov simbol. Odlikuje jih nepopustljivost do konca v boju za plen, prav takšen pa je bil značaj te prenovljene vrste, ki je morala do naslova v Bratislavi po najtežji poti: prek favoriziranih Švedske in Rusije ter čez prvo velesilo po številu igralcev in tradiciji – Kanado.

»Res, najbolj me je presenetilo prav to, kako je ta naša reprezentanca ohranjala visoko raven igre iz tekmo v tekmo. Sprva ji ni bilo lahko v skupinskem delu v Košicah, nakar je imela v izločilnem delu zares visoke ovire,« tako kot mnogi Finci ni skrival zadovoljstva Savolainen. Hokejski strokovnjak, star 63 let, zdaj vodi hokejsko katedro inštituta za šport v domovini, deloval je tudi v reprezentanci, vodil strokovni svet na finski zvezi, premikal pa je mejnike tudi z našimi risi. Prav pod njegovim vodstvom se je Slovenija nazadnje obdržala med svetovno elito, leta 2005 v Innsbrucku.

V stiku z Zupančičem in Kopitarjem

Ponosen je na izjemne uspehe finskih reprezentantov do 18 in 20 let na svetovnih prvenstvih v teh starostnih razredih, zdaj se je ta rod uveljavil še v elitni družbi pod slovaškimi žarometi. »Prvenstvo je bilo zaradi deleža številnih asov iz NHL in KHL zelo kakovostno, toda obenem smo dobili tudi novo potrditev o tem, da imamo doma ligaško tekmovanje na visoki ravni. V finskih klubih očitno res dobro delajo. Pa ne gre le za te reprezentante iz Turkuja, Ouluja, Helsinkov, Tampereja in drugih mest, temveč tudi za kopico igralcev, ki trkajo na vrata izbrane vrste,« je dan po zmagi rojakov v velikem finalu 83. svetovnega prvenstva v hokeju poudaril Savolainen.

In glede na to, da je pred enim letom deloval na slovenski sceni, nikakor ni presenečalo, da je pred dogodki na Slovaškem od daleč pospremil tudi misijo risov v Kazahstanu: »Seveda za slovensko reprezentanco tam ni bilo preprosto. Upam, da bo naslednje leto za rise doma drugače ter da bodo uspešno napadli uvrstitev v elitni razred.« Ugledni strokovnjak sicer še naprej ohranja stik z akterji s slovenske hokejske scene, pred kratkim se je na Finskem srečal z Nikom Zupančičem, v telefonskem stiku je z Matjažem Kopitarjem.

Sicer pa Finska po hokejskih smernicah ostaja vzornica za marsikoga. Tudi za Slovenijo, kjer sleherni konec klubske sezone botruje razpravam in ugibanjem o prihodnosti. Na severu Evrope pa je selekcija s temeljitim delom postavljena, ni spanja na lovorikah, ligaško tekmovanje je odmevno. Seveda je tako tudi v deželah drugih polfinalistov – v Kanadi, Rusiji, na Češkem –, a zgodba leta na ledu pripada deželi 5,5 milijona prebivalcev, ki slovi po učinkovitem šolskem sistemu, ustvarjalnosti v tehnologiji in tudi – hokeju.