S smučkami v vodnjak, peš v Maribor

Najbrž ni zgolj naključje, da je Mariborčan prav na današnji dan in prav v Kazinski dvorani svojim someščanom in vsem ljubiteljem smučanja pripravil predstavitev knjige, ki sta jo spisala z novinarjem in kolumnistom Markom Radmilovičem. V omenjeni dvorani je na razglasitvi štajerske osebnosti leta osebno spoznal Marka, katerega je poslušal po radiu z zapisi iz močvirja in bral njegove kolumne v Večeru. V pogovoru mu je ta dejal, da morata napisati knjigo. »Pa sem mu rekel, naj se umiri. Gobčen, kot sem, sem v družbi dostikrat govoril o minulih časih. Neštetokrat so mi sogovorniki rekli, da moram napisati knjigo, ker je škoda, da se to pozabi. Pa sem odgovarjal, da se mi ne ljubi. Potem je prišla korona in je bilo naenkrat dovolj časa. Poklical sem Marka in je bil takoj za,« je v nedavnem pogovoru za Delo povedal Vogrinec. Nastala je knjiga, ki je skozi osebno zgodbo ključnega sooblikovalca slovenske smučarske pravljice z junaki belih strmin, zmagovalci tekem svetovnega pokala in osvajalci kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah zanimiva zgodovina našega alpskega smučanja.

Na predstavitev knjige so prišli tudi nekdanji smučarji: Jure Košir, Špela Bračun, Bojan Križaj, Grega Benedik, Špela Pretnar, Alenka Dovžan. FOTO: Mediaspeed

Premikal meje

Kot otrok športnih navdušencev je odraščal v športnem okolju, v neposredni bližini igrišč, na katerih se je sprva preizkušal v tenisu, košarki, rokometu, šele v najstniških letih pa resneje tudi v smučanju na bližnjem Pohorju. Smučanju je ostal zvest vse do danes. Bil je tekmovalec, jugoslovanski reprezentant, trener in prvi direktor Branikove smučarske šole, trener ženske in moške smučarske reprezentance, glavni trener in direktor slovenskih smučarskih reprezentanc, vodja jugoslovanskega in kasneje slovenskega smučarskega poola, v katerem se je zbiral denar za alpsko smučanje, podpredsednik Smučarske zveze Slovenije, bil je član izvršnega alpskega odbora Mednarodne smučarske zveze FIS do leta 2018. V njem mu je uspelo s svojo vizijo in vztrajnostjo sooblikovati dogajanje v alpskem smučanju na mednarodni ravni. A ključno delo je opravil doma pri postavljanju slovenskega smučarskega sistema, iz katerega so izšli tekmovalci s potencialom za visoka mesta v mednarodnem merilu.

S svojo komunikativnostjo in marketinškimi sposobnostmi je premikal meje. Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Jure Franko, Rok Petrovič, Mateja Svet, Nataša Bokal, Jure Košir, Alenka Dovžan, Špela Pretnar, Katja Koren so imena, ki so na mednarodni sceni potrjevala Vogrinčevo vizijo dela po piramidalnem sistemu od široke baze do najuspešnejših tekmovalcev. Rezultat takega sistema je bila ne nazadnje tudi Tina Maze. Danes pravi, da ga boli srce, ko vidi, da se je ta sistem hudo skrčil in da v ozadju današnje že kar precej okleščene generacije uspešnih smučarjev in smučark ni več podmladka, resnih naslednikov.

»Z Matejo se nikoli nisva skregala,« je Vogrinec povedal na torkovi predstavitvi knjige, si pa želi, da bi si končno pogledala v oči in se pogovorila. FOTO: Fotodokumentacija Dela

Lepi spomini

Na smučanje, ki je bilo ves čas njegova prva ljubezen, zaradi katere se mu ni izšlo v družinskem življenju (je tretjič poročen in ima štiri otroke), ima predvsem lepe spomine. Na vse uspehe, nenavadne stave, ki jih je izpolnjeval, četudi je moral s popolno smučarsko opremo skočiti v vodnjak po prvi zmagi Križaja ali pa iti peš iz Ljubljane v Maribor po osvojeni kolajni Nataše Bokal na svetovnem prvenstvu, pa tudi na spodrsljaje, ki so ga le še krepili, ima lepe spomine. Veliko tega je popisal v zajetni knjigi, v kateri lahko vsaj delno najdemo odgovor na vprašanje, kaj je bil vzrok za kratek stik in posledično prezgodnji konec kariere Mateje Svet, za katero si po dveh desetletjih njenega molka in odsotnosti naposled želi, da bi si pogledala v oči in pojasnila, kdo je bil v ozadju njenega prehitrega slovesa.