Prevc: Največ adrenalina na sedemmetrski skakalnici

Prvič po sezoni 2009/2010, ki je bila njegova premierna v svetovnem pokalu, bo Peter Prevc izpustil uvod v zimo. Da se bo to zgodilo, je bilo v veliki meri jasno že nekaj časa, saj so bile njegove težave z gležnjem po aprilski operaciji prevelike, prisilile so ga, da se je sprijaznil s potrpežljivim čakanjem na vrnitev na skakalnico, ki jo je dočakal sredi oktobra. Še nekoliko pa bo počakal na prvo tekmo, najverjetneje še mesec dni, ko se bo karavana zbrala v Engelbergu.

Z otroškimi koraki se je Peter Prevc vračal na skakalnice, kar je razumljivo, saj še nikdar ni bil tako dolgo – štiri mesece – povsem brez skokov, odkar se ukvarja s to panogo. Tako je spet začel na sedemmetrski napravi, potem pa se je postopoma selil na večje, kjer vse skupaj ni bilo tako težko, kot je pričakoval. »Mislil sem, da pozabiš več, kot se je nato pokazalo. Največji adrenalin sem začutil, ko sem šel na sedemmetrsko skakalnico, da sem prebil led. Na 60-metrski pa je bilo tako, da ko sem se spustil v počep, se je priklical nek spomin, da sem to opravil že velikokrat, in nobenega strahu ni bilo več pred tem, kaj vse se lahko zgodi,« je o prvih skokih po dveh operacijah gležnja – eno je prestal aprila, drugo pa julija – dejal Prevc, ki mu ta čas še kar nekaj manjka do polne pripravljenosti.

V nogah ima za zdaj še premalo skokov, ti niso stanovitni, operirani levi gleženj pa tudi še ni povsem gibljiv, kar se potem pozna pri počepu, odskoku, če na enem treningu naniza nekaj dolgih skokov, mora potem na naslednjem opraviti kakšnega manj. Kot ocenjuje, ima moči in eksplozivnosti dovolj za skoke, ni pa še tiste prave vzdržljivosti, ki je med zimskim maratonom, ko je prost le en konec tedna v sezoni, še kako potrebna.
 

Po 50 skokih pride kriza

»Na začetku je šla pripravljenost hitro navzgor, dolžine skokov so se večale, zdaj pa se je to malo ustavilo, napredovanje se je upočasnilo. A zadnjih nekaj sezon je bilo že kar v navadi, da po približno 50 skokih pride manjša kriza, preden se začneš spet dvigovati. Upam, da jih čim prej opravim še nekaj deset in spet dvignem raven pripravljenosti, saj ta čas nisem zadovoljen z njo. Samo določeno število skokov ti pomaga ujeti pravi ritem in škoda, da so nam odpadle zadnje priprave v Innsbrucku, vendar pa proti naravi ne moreš ničesar,« razmišlja najboljši slovenski skakalec, ki se je zato toliko bolj razveselil, da so v Planici navkljub neprijaznim vremenskim razmeram pripravili snežno smučino na 90-metrski skakalnici, na kateri je naša reprezentanca trenirala v nedeljo in včeraj.

Da vlaka za Vislo ne bo ujel, ni presenečenje, poleg tega, da še ni pripravljen, bi bil z vidika lanskega dogajanja v njegovem stanju nastop v vsakem primeru tvegan. Pred letom dni je bila namreč skakalnica tako slabo pripravljena, da so tekmovalci na neutrjenem doskočišču in izteku padali eden za drugim. »Sprijaznil sem se z nastalo situacijo, da ta čas z glavo skozi zid riniti v mojem položaju res ne gre. Najprej se moram dvigniti na spodobno raven, da bom lahko dosegal spodobne rezultate,« pravi Prevc, ki želi ujeti pravo kombinacijo čimprejšnje vrnitve na tekme in forme.

»Seveda bi rad spet tekmoval čim prej, vendar 28. mesto, morda 32., ni cilj. Ko bodo skoki za uvrstitve med najboljših 15, pa se bom vrnil brez zadržkov. Sicer pa so želja čim bolj stanovitni rezultati,« razkriva zmagovalec svetovnega pokala 2015/2016, za katerega se zdi najbolj realna vrnitev v Engelbergu sredi decembra. Resda uradno še ni prečrtal tekem v Kuusamu (23.–25. t. m) ter Nižnjem Tagilu in Titisee-Neustadtu, ki se bosta zvrstili v koncih tedna za tem, a verjetnost za nastop je vendarle zelo majhna.