Tudi če danes povsem ustavimo emisije toplogrednih plinov, se bo več kot tretjina ledenikov po svetu stalila do leta 2100, ugotavlja raziskava znanstvenikov z univerz v Bremnu in Innsbrucku. Statistični podatki organizacije Protect Our Winters pa kažejo, da se bo v prihodnjih treh desetletjih v Alpah količina snega zmanjšala za 40 do 80 odstotkov. Bomo novim rodovom že kmalu pojasnjevali o tem, da je nekoč obstajal šport, ki se mu je reklo alpsko smučanje?

Vpliv globalnega segrevanja na gorski svet in taljenje ledenikov sprožata skrb v smučarski industriji. Alpski ledeniki so v 125-letnem obdobju (1850–1975) izgubili polovico svoje snežne prostornine, kar 25 odstotkov pa v zgolj četrt leta (1975–2000), razkrivajo pri neprofitni organizaciji Protect Our Winters. Leto 2018 se je vpisalo na seznam desetih, ki so na ledenikih pustili najhujše posledice. Če se bo planet segreval z enako močjo, kot se zdaj, bodo številni povsem izginili.

Najhujše posledice vročega poletja so letos občutila francoska smučarska središča, razkrivajo pri časniku The Telegraph. V precej boljši formi so ledeniki v vzhodnih Alpah, tisti v Avstriji in Švici. S tovrstnimi spremembami so se tudi v letošnjem poletno-jesenskem pripravljalnem obdobju soočali alpski smučarji, ki glede na razmere izbirajo terene za vadbo; možnosti ni v izobilju.



Kako vrhunski tekmovalci čutijo vpliv podnebnih sprememb na alpsko smučanje in kakšna je v njihovih očeh prihodnost tega športa? Spraševali smo jih, ali se lahko ob najbolj črnem scenariju zgodi, da bo v prihodnosti njihova panoga izginila zaradi prezahtevnih razmer, ki jim človek ne bo več kos.
 

Svindal verjame v tehnologijo

Najizkušenejši tekmovalec v svetovnem pokalu Aksel Lund Svindal pravi, da bodo podnebne spremembe omejile nabor prizorišč, na katerih tekmujejo alpski smučarji. »Ste tretja predstavnica sedme sile, ki mi je v Söldnu postavila vprašanje o prihodnosti našega športa v povezavi s podnebnimi razmerami, kar se mi zdi dobro, saj še pred tremi leti skoraj nihče ni načenjal te teme. To pomeni, da nas skrbi za prihodnost in že ko razmišljamo o tem, smo naredili prvi korak k spremembi,« je povedal 35-letni Norvežan, olimpijski zmagovalec v smuku.



V svetovnem pokalu je debitiral pred 17 leti na ledeniku Rettenbach nad Söldnom, na prizorišču uvoda v sezono, kjer so v zadnjih dveh zimah moško tekmo odnesle zahtevne vremenske razmere. »Ledenik je bil, ko sem prvič tekmoval tu, vsekakor večji, daljši, prostornejši. Ko govorimo o podnebnih spremembah, menim, da imamo možnost za pozitiven izid. Sem optimist, močno verjamem v tehnologijo. Menim, da je najhujše za nami. Zdaj se moramo osredotočiti na odpravljanje storjenih napak,« je razmišljal zmagovalec 35 tekem za svetovni pokal.
 

»Tekmovalci nismo vzoren primer«

Lastnica superveleslalomskih globusov v zadnjih dveh sezonah Tina Weirather se prav tako nadeja najboljšega scenarija. »Pri agenciji NASA obstajajo modeli, ki pravijo, da če bo globalno segrevanje takšno, kot je zdaj, in se bo zalivski tok ustavil, bo Evropo precej ohladilo. Morda se bo to res zgodilo in bo snega več,« je razmišljala.



Snežno bogate minule zime se je spomnil Aleksander Aamodt Kilde, veliki tekmec Boštjana Klineta pred tremi sezonami. A v isti sapi je opozoril, da močno opaža taljenje ledenikov. »Če pogledam Pitztal zdaj in ga primerjam s tistim pred desetletjem, je razlika zares velika. Ko sem se pred kratkim peljal z gondolo in opazoval pobočje, na katerem je bilo nekoč pet prog, sem kar debelo pogledal, saj je bilo tokrat vse golo. Drži, nekaj se dogaja in to je zelo vidno,« je razmišljal Norvežan.

Kaj storiti? »Vsak mora prevzeti odgovornost, majhne stvari lahko pomagajo pri reševanju problema. Res pa je, da smučarji nismo najboljši primer pri tem, saj okolju škodimo med drugim s številnimi potovanji z letali in avtomobili,« je bil samokritičen Kilde in dodal, da je treba stanju resno pristopiti. »Bilo bi precej enostavno, če bi vsak od nas storil spremembo. Pri čem bi lahko začeli smučarji? Morda pri prevažanju v električnih avtomobilih,« je dejal.


 

Dvorana bi smučanju vzela dušo

Švedski tekmovalec Matts Olsson je taljenje ledenikov označil za resnično grožnjo alpskemu smučanju. »Oktober je bil zelo topel, smučali smo skorajda po skalah,« je opozoril. Kamni v ledeni podlagi smučki odvzamejo ostrino, smučka izgubi oprijem, takšna vadba je naporna za glavo in telo. »Prihodnost prinaša velik izziv,« je poudaril sogovornik. Zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na smučišča, se sprašuje, kje bodo v prihodnosti sploh še lahko trenirali. »Vsak si ne more privoščiti poletnih priprav v Argentini ali na Novi Zelandiji. Na evropskih ledenikih je že zdaj ogromna gneča. Kje bomo trenirali? Menim, da bo to vprašanje prvi izziv, s katerim se bo naš šport soočil,« je poudaril.

So morda rešitev pokrita smučišča, smučanje v dvorani? »Te ideje ne podpiram, v njej ne vidim prihodnosti. Zame je lepota alpskega smučanja biti zunaj v naravi, na zraku, na hribu in zato sem se zaljubil v ta šport, ki ustvarja občutek svobode in boja z goro. Če smučanju to odvzameš, izgubi večji del svoje duše,« je slikovito povedal Olsson. Ker v dvorano ne bi mogli stlačiti cele gore, kot se je izrazil Kilde, bi smuk, kraljevska disciplina, v takšnem morebitnem scenariju izpadel iz tekmovalnega programa. Kar pa si ne želi nihče v karavani.


 

Kitajci z največjo na svetu

Tudi nekdanji slovenski smučar Matjaž Vrhovnik, zdaj strokovni komentator pri TV Slovenija, v dvoranah ne vidi prave rešitve. »Ker se ledeniki krčijo in obstaja nevarnost, da bodo izginili, se ponekod odločajo za graditev tovrstnih dvoran. Veliko smučarjev izkorišča to možnost za trening predvsem v toplih poletnih mesecih. Po moji oceni je smučanje v dvorani zelo umetno, je kot glasba na 'playback'. Sneg ni primerljiv s tistim zunaj, prav tako podnebje, dvorana nima širine, je hladna kletka, v kateri 'pretepeš' nekaj kolov, pravega smučarskega občutka pa ne moreš dobiti,« je opisal smučanje v zaprtem prostoru.

Razkril je še, da bodo v Šanghaju zgradili največjo smučarsko dvorano na svetu. Kitajci že imajo največjo po površini, v mestu Harbin, zavzema približno 80.000 kvadratnih metrov, naenkrat lahko gosti do 3000 obiskovalcev. V novi se bodo smučišča raztezala čez 90.000 kvadratnih metrov. »Bojim pa se, da bomo skozi čas, denimo čez 25 let – če se bo tako nadaljevalo –, morda res govorili, da se alpsko smučanje dogaja bolj ali manj v dvoranah,« je Vrhovnik izrazil pomislek.
 

Shranjevanje snega

Vendar pa predsednik Mednarodne smučarske zveze Gian-Franco Kasper zavrača, da bi se kaj takega lahko zares zgodilo. »Tekmovanje v dvoranah pomeni konec smučarskega športa. Potrebujemo gore, modro nebo in sonce,« je dejal in dodal, da tiste, ki delujejo v smučarskem športu, izobražujejo o tej temi in jih povezujejo s strokovnjaki. Iščejo poti, kako preživeti kljub neugodnim podnebnim spremembam.

Ena takšnih je denimo tovarna snega, ta omogoča proizvodnjo umetnega ob višjih temperaturah in na nizko ležečih smučiščih. Rešitev ni samozadostna, je dodatek obstoječemu snegu, a je korak v smeri sprememb. Nastali sneg se lahko shrani tudi za sezono vnaprej, kar so denimo letos storili na prvih dveh prizoriščih v koledarju svetovnega pokala v Söldnu in Leviju, shranili so lanski sneg. Po tem principu se ga ohrani do osemdeset odstotkov.