V teh dneh se slovenski biatlonci pripravljalo za tekmovalno zimo v Livignu, italijanskem središču (smučarskega) športa blizu meje s Švico in tam mondenega St. Moritza. Postava izbrane vrste z udarnim adutom Jakovom Fakom je znana, pred vrati pa je prihod okrepitve iz Rusije. Olga Podčufarova bi se namreč že v tej sezoni lahko pridružila slovenski reprezentanci.

Slovenska bera brez uvrstitve na stopničke od pokljuške premiere do vključno finala na slovitem Holmenkollnu je ob koncu sezone botrovala razočaranju in razmislekom v strokovnem vodstvu o nujnosti sprememb. Zlasti v luči pričakovanja domačega spektakla, svetovnega prvenstva na Pokljuki, februarja 2021.

Tako je predvsem v ženski vrsti po tekmovalni upokojitvi Andreje Mali in žalostnem dopinškem slovesu Teje Gregorin nastala zelo opazna vrzel, v ozki bazi je doma ni lahko zakrpati. Kajpak pa bi se še kako spodobilo, ko bi bila na omenjenem prvenstvu v domovini slovenska reprezentanca konkurenčna v vseh disciplinah.





Olga Podčufarova? Moskovčanka, stara 27 let, nikdar ni sodila v najožji svetovni vrh, a ko je svoje prve stopničke dosegla prav na Pokljuki, kjer je bila pred štirimi leti 3. v skupinskem štartu, nato pa pozneje zmagala na šprintu v Anterselvi, je bilo na dlani, da ima priznana ruska šola biatlona še eno uspešno učenko. Priborila si je tudi nastop v mešani štafeti ruske ekipe na svetovnem prvenstvu 2017 v Avstriji in z njo osvojila bronasto kolajno. Toda prav na tem tekmovanju je ruski šport – kot že tolikokrat prej in pozneje – doletel alarm dopinga.

Dopinški namigi brez kazni

Po kriminalistični preiskavi na prizorišču, večinoma med tekmovalci iz držav nekdanjega skupnega sovjetskega imperija, so si sledili namigi o novih grehih ruske vrste, v kateri je bil zlasti podčrtan Anton Šipulin, vodilni tekmovalec te biatlonske velesile.. Toda ostalo je le pri namigih, torej brez kazni, Podčufarova je vstopila v novo sezono 2017/18, pa se po dveh postajah umaknila iz reprezentance zaradi zdravstvenih težav in pretirane izčrpanosti po poletnih pripravah.

Toda pomladi letos se je odločila nadaljevati športno pot, a jasno je bilo, da si bo le stežka v ostri interni konkurenci po tako dolgi odstotnosti priborila mesto pri domači reprezentanci. Zato išče priložnost drugje in potem ko so iz Smučarske zveze Slovenije zaprosili ruske stanovske kolege za dovoljenje o prestopu, pred dnevi pa nato dobili njihovo zeleno luč, naslednja poteza pripada Mednarodni biatlonski zvezi (IBU). Dokler je ta ne bo registrirala za slovensko vrsto, ne bo mogla nastopiti.



»Seveda smo tako pri protidopinški agenciji v njeni domovini kot tudi mednarodni zvezi preverili, kako je bilo s testiranji, tudi temi zadnjimi. Vsi izvidi so bili negativni, torej dopinga ni bilo, zato smo se tudi resno lotili njenega prestopa,« nam je potrdil Janez Ožbolt, vodja biatlona pri SZS.

Sicer pa tudi v ruskih medijih že poročajo o odhodu biatlonke v Slovenijo, na znanem športnem portalu championat.com pa smo tako že zasledili stavek: »Da ne bomo doživeli nove Kuzmine.« Omenjena biatlonka se namreč doma ni mogla uveljaviti, po prestopu na Slovaško pa je postala najuspešnejša olimpijka v samostojni dobi te države ...