Petdeset let od prve slovenske (in jugoslovanske) medalje v alpskem smučanju

3. februar 1975 – To je dan, ki je spremenil jugoslovansko smučanje. Takrat 17-letni Bojan Križaj je na evropskem mladinskem prvenstvu v slalomu osvojil zlato kolajno, prvo za Jugoslavijo v alpskem smučanju na največjih tekmovanjih  S tem je tlakoval pot prihodnjim generacijam slovenskih smučarjev in sprožil val zanimanja za ta šport.

Zlata vožnja v Mayerhofnu

Mladi Tržičan je zablestel zadnji dan mladniskega evropskega prvenstva, ko je bil na sporedu slalom. Prvo vožnjo, ki jo je postavil italijanski trener Aigner in je imela 55 vratc, je odpeljal z najboljšim časom – točno 37 sekund.

Tudi v drugi vožnji, ki jo je postavil Francoz Cordonnier, je bil med najhitrejšimi, kar mu je prineslo skupno zmago s sekundo in desetinko prednosti pred drugouvrščenim Zemanom iz Češkoslovaške. Bronasto kolajno je osvojil Frommelt iz Lihtenštajna.

Članek o prvi zlati medalji v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja. FOTO: Delo

V slovenskem taboru je zavladalo veselje, trener Tone Vogrinec pa je držal besedo in v popolni smučarski opremi skočil v vodnjak pred hotelom – obljuba, ki jo je dal, če Križaj osvoji medaljo.

Bojan Križaj s takratnim trenerjem in prijateljem Tonetom Vogrincem. FOTO: Marko Feist

»Ne morem verjeti, da je res!«

Doma v Tržiču sta starša spremljala poročila in ob razglasitvi rezultata ni bilo več dvoma – Bojan je postal evropski prvak. Oče Peter Križaj, nekdanji smučarski reprezentant, je takrat za Delo povedal:

»Bilo je zares čudno. Ves čas sem razmišljal o Bojanu. Ali je prvi tek že mimo, ali morda že drugi? Kam bo treba skočiti ponj? Ko sva z ženo ob trinajsti uri izvedela, da je uspel, nisem mogel več jesti, vse v meni je zaigralo.«

Članek v Delu 4. februarja 1975. FOTO: Delo

Tržič je tisti večer doživel pravo slavje, čeprav Bojana ni bilo doma – tekmovanja so se nadaljevala. Oče je priznal: »Če bi imel telefon, verjetno sploh ne bi imel miru. Če bi se pojavil v Tržiču, pa zlepa ne bi bilo konca debate!«

Od evropskega prvaka do legende svetovnega pokala

Bojan Križaj se ni ustavil pri mladinski zlati kolajni. Njegov preboj proti svetovnemu vrhu se je začel v sezoni 1976/77, ko si je v veleslalomu prismučal prvo točko svetovnega pokala – tedaj jih je prejemalo le najboljših deset. Že naslednjo sezono je v Madonni di Campiglio prvič stopil na zmagovalni oder.

20. januarja 1980 je v Wengnu dosegel prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu, s čimer je v Sloveniji sprožil pravo smučarsko evforijo. V 80. letih so se v podjetjih in šolah med prenosi tekem prekinjali delo in pouk, da so lahko spremljali Križajeve dvoboje s švedsko legendo Ingemarjem Stenmarkom. V preostalih delih Jugoslavije so Slovence kmalu začeli dražiti s »smučarji«.

Intervju o prvi zlati medalji v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja. FOTO: Delo

Na olimpijskih igrah v Lake Placidu leta 1980 je bil blizu medalji – v veleslalomu mu je do brona zmanjkali pičli dve stotinki. Na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982 je v slalomu osvojil srebrno kolajno, ki je ostala njegova največja medalja na velikih tekmovanjih.

Na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984, kjer je bil tudi zapriseženi predstavnik jugoslovanske reprezentance, so bila pričakovanja ogromna, vendar je tekmovanje končal na 9. mestu v veleslalomu.

Njegova najuspešnejša sezona je bila 1986/87, ko je z osvojitvijo slalomskega kristalnega globusa ponovil dosežek Roka Petroviča iz prejšnje sezone. Poleg tega je bil drugi v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala v sezonah 1979/80 in 1985/86, enkrat pa tudi tretji (1980/81). V skupni razvrstitvi svetovnega pokala se je najvišje povzpel na 4. mesto v sezoni 1979/80.

Naslovnica časopisa Glas, kjer je bil v ospredju Bojan Križaj. FOTO: Delo

V svetovnem pokalu je dosegel 8 zmag in 33 uvrstitev na zmagovalni oder. Kariero je sklenil v velikem slogu – na zadnji tekmi sezone 1987/88 v Saalbachu si je tik pred ciljem odpel smuči in peš stopil v ciljno areno.

Spomin, ki ne zbledi

Petdeset let po Križajevi zlati kolajni je njegov dosežek še vedno eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini slovenskega športa. Z njim se je začela era vrhunskega slovenskega alpskega smučanja, ki je kasneje prinesla še mnoge uspehe.

A prvi korak je naredil prav on – tisti dan v Mayerhofnu, 3. februarja 1975.