Ob formi iz Davosa stopničke niso daleč

Ljubljana – Med tistimi aduti slovenske smučarske zime, ki so posebej opozorili nase ob tretjem decembrskem koncu tedna, je bila vsekakor Katja Višnar. Tekačica je v ostrem mrazu Davosa, prizorišču na 1600 m nadmorske višine, zasedla 5. mesto v šprintu. Novo uvrstitev v finale si želi tudi na naslednji postaji, ob uvodu v prestižni Tour de Ski, v Dobbiacu.

V Švico je pred dnevi 34-letna reprezentantka pripotovala z mešanimi občutki. Ni šlo le za nihanja v dosežkih na uvodnih prizoriščih sezone na Finskem in Norveškem, temveč tudi za slabe izkušnje iz preteklosti v Davosu. »Nikakor nisem našla pravega recepta za uspeh na tem prizorišču. Nekoč sem bila tam več kot en teden, razmišljala sem tudi o tem, da bi se tekme lotila podobno kot reprezentančna kolegica Alenka Čebašek ali pa Norvežani, ki pridejo vedno zadnji dan pred nastopom. Kot za stavo sem občutila na tej višini 'težke noge', tokrat pa je bilo vse drugače,« je najprej po vrnitvi iz Švice, torej z uvodne srednjeevropske postaje v sezoni, poudarila Gorenjka.

Zakaj ni več klasike?

Nastopa v finalu in nato uvrstitve na 5. mesto se je razveselila. »Lahko bi bila še višje, pa sem storila eno taktično napako, toda vendarle mi je bilo najbolj pomembno spoznanje o moči in temu, da sem se uspešno prebijala skozi izločilne boje,« se je ozrla k šprintu, ki je bil tokrat v njej manj ljubi prosti tehniki: »Saj obvladam tako ta drsalni korak kot tudi klasičnega, vendar pa mi je kar žal, da slednji izumira. Večinoma so zdaj na koledarju svetovnega pokala šprinti proste tehnike, nekatera prizorišča pa ohranjajo zelo lepe proge za klasiko, zato le upam, da bodo nekoč tam spet tekme. Smučarski tek imam rada prav zaradi tega klasičnega sloga, ko grem na zimski trening za tri ure, nikdar ne vzamem smuči za prosto tehniko.«

Toda prav v tej prosti tehniki se je v Davosu naša reprezentantka imenitno odrezala, poskrbela je za doslej najvišjo uvrstitev slovenske tekaške ekipe v sezoni. Ne skriva, da bo tudi na naslednji postaji, torej ob uvodu v novoletno turnejo, 28. t. m. v Dobbiacu, tradicionalnem južnotirolskem tekaškem središču tik ob italijansko-avstrijski meji, merila visoko: »Cilj bo spet uvrstitev v finale šprinta. Če pa se bom počutila tako dobro in imela tako konkurenčne smuči kot nazadnje v Davosu, tudi stopničke ne bodo več daleč …«

Višnarjeva bo sicer v omenjenem kraju nastopila na obeh preizkušnjah, po šprintu še v nedeljo na razdalji, nato pa še na naslednji postaji, in sicer v Val Müstairu (Švi), na šprinterski preizkušnji. »Tri takšne tekme z le enim vmesnim dnevom premora ob selitvi iz Italije v Švico mi bodo pobrale precej moči. Nisem več med najmlajšimi tekmovalkami, zato za regeneracijo potrebujem več časa,« obrazloži, čemu bo predčasno prekinila prestižno turnejo. Seveda pa bi se rada tudi ustrezno pripravila za osrednji cilj sezone, svetovno prvenstvo v Seefeldu na Tirolskem, v drugi polovici februarja.

Toda do takrat so pred njo še številni tekmovalni izzivi. Za začetek že današnji na državnem prvenstvu v Planici. Nato bo sledil tridnevni trening v Ramsauu, tradicionalni bazi za trening naših tekačev v Avstriji, nakar bo napočil čas za odštevanje do Dobbiaca. Po zadnjem dosežku v Davosu zdaj še s posebno motivacijo za nov uspeh.