Napačen pristop na skrajšani progi

V Ilkini ekipi so se ušteli s pristopom glede na skrajšano progo. Bila je prekratka za vsaj 20, 25 sekund, v primeru daljše bi se dalo še kaj nadoknaditi na račun napak v določenih odsekih, ki jih je bilo kar nekaj.

Opaziti je bilo nekaj slabših vhodov v zavoje, ponekod se jih je lotila preveč okroglo, bili bi lahko bolj neposredni in natančni. Tudi pri vratih je puščala nekaj prostora, kar se je poznalo pri dolžini linije. Sploh v srednjem delu pa je bila očitna tudi premajhna aktivnost. Bila je zelo osredotočena na drsenje, ki je bilo zelo tekoče, a bi morala tu in tam kak zavoj skrajšati, predvsem pa smučati bolj agresivno.

Teren je bil zelo enostaven, preparacija idealna, nekatere tekmovalke so se pognale odločneje, Ilka pa je bolj stavila na to, da ji takšen teren kot dobri drsalki ustreza. Tudi sila težnosti ji pri tem zelo pomaga. To je bilo, po mojem mnenju, malenkost zgrešeno.

Prepričan pa sem, da bo ta nastop nanjo pred smukom vplival pozitivno, zagotovo si tam ne bo več dovolila podobnih napak. Imela bo še en ali dva treninga, enega je že opravila, iz njenega komentarja je bilo razbrati, da je šlo precej na okroglo in z dosti napakami v liniji. Lahko bo vse do potankosti proučila in si nato na tekmi ne dovoljevala napak v ključnih delih proge.

Da je bila na štartu superveleslaloma le ena Slovenka, je zgovorno samo po sebi. Bi se pa morala veleslalomistka Meta Hrovat počasi že pojaviti na takšnih – brez podcenjevanja – lažjih tekmah, na katerih so lahko mlade tekmovalke preizkusile teren, na katerem bodo pozneje tekmovale v veleslalomu. Da o drugih Slovenkah sploh ne izgubljam besed ...