Najprej ga je bolel jezik, potem tudi hrbet

Kranj – Slovenski športni as Peter Prevc je imel v minuli predčasno končani sezoni spet več razlogov za zadovoljstvo: po sušnih treh letih je 9. marca v Lillehammerju znova okusil slast zmage med elito in kot naš najboljši smučarski skakalec v skupni razvrstitvi za svetovni pokal končal na osmem mestu. Želi si, da bi na takšni ravni, na kakršni je tekmoval na severu Evrope, skakal do konca svoje kariere.

»Na žalost nisem v takšnem ritmu zdržal celotne zime. A po bitki oziroma sezoni je lahko biti general,« je 27-letni šampion iz Dolenje vasi pri Železnikih razmišljal po včerajšnjem (skupinskem) treningu slovenske reprezentance A na stadionu v Kranju, na katerem so se potili še njegov (naj)mlajši brat Domen Prevc, Tilen Bartol, Žiga Jelar, Anže Lanišek in Timi Zajc. Od članov našega udarnega moštva je – mimogrede – manjkal le najizkušenejši reprezentant Jernej Damjan.


Čeprav je šlo Petru na norveški turneji zelo dobro od nog, se mu je zdelo pravilno, da so odgovorni zaradi pandemije novega koronavirusa prekinili tekmovanje in končali sezono. »Celoten položaj bi se lahko namreč še poslabšal in bi bili nato po črnem scenariju še zdaj ujeti na Norveškem,« je pristavil Peter in priznal, da je po drugi strani že nestrpno čakal polete v Vikersundu.

»Z letalnico na Kulmu, kjer sem šele v zadnjem (razveljavljenem) poskusu prikazal polet, s katerim bi moral začeti tamkajšnji vikend, sem imel namreč zelo neporavnane račune. Zato me je zelo zanimalo, ali sem v mesecu dni vendarle naredil želeni korak naprej tudi na letalnici,« je ostal radoveden najstarejši od bratov Prevc.


Odgovor na to vprašanje bo zdaj dobil šele 10. decembra, ko se bo v Planici predvidoma začelo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki bi moralo biti sicer že pred slabima dvema mesecema. Veliko prej pa bo izvedel, kako mu gre na (veliko) manjših napravah, saj bodo prihodnji teden začeli vaditi na 60-metrski skakalnici v Žireh.
 

Neumno se mu zdi »parlamentirati«

Zlovešči virus je vzel nadvse resno, karanteno pa je – kot je dejal – preživel dobro. »Imel sem mir, doma smo opravili vse, kar smo imeli za postoriti, v trgovino pa smo se odpravili enkrat na teden oziroma na deset dni. Tudi sinček Ludvik je bil zadovoljen, ker je bil vseskozi v središču pozornosti. A mene je prvi teden, ko sem bil doma, bolel jezik, zatem hrbet, nakar sem se navadil na bolečine,« je v smehu zaupal izkušeni član kranjskega Triglava in pripomnil, da je v tem času pogrešal le druženje.

Rokave je znova zavihal in začel trenirati še kakšen teden pred prejetim programom za individualno vadbo od glavnega trenerja Gorazda Bertonclja. »Nadejam se, da si bom lahko zaradi tega poleti vzel kakšen dan več prosto, bomo pa videli, kako bo. Kar zadeva tekme za veliko nagrado, ki naj bi se po odpovedi Courchevela začela 21. avgusta v Visli, sem osebno zelo pesimističen, da bomo do takrat dočakali prost pretok ljudi čez meje,« je Peter izrazil dvom nad tem, da bodo letos izpeljali poletno različico svetovnega pokala.


»Kot kaže, bo naše poletje letos zelo podobno tistemu, ki ga imajo alpski smučarji, saj ti od aprila do oktobra le trenirajo. Bo pa za vse skakalce enako, zato se mi zdi zdaj neumno 'parlamentirati' o tem, kaj bo, ko pa nihče ne ve, kaj nas dejansko čaka. Tudi spremembe v opremi, ki jih napovedujejo, so še tako nedorečene, da je treba najprej počakati na to, kaj bo napisano v pravilih; šele takrat bomo zares vedeli, kaj bo dovoljeno in kaj ne,« je poudaril skupni zmagovalec svetovnega pokala v sezoni 2015/16 in glede prihodnjih ciljev odvrnil, da bo vsekakor delal na tem, da bo še naprej dober in da bo do konca športne poti vsaj tu nekje ali še bližje svetovnemu vrhu.