Mikaela in Ilka šampionki tudi zaradi zahtevnosti

Bil je tekmovalec, v svetovnem pokalu se je dvakrat povzpel na stopničke, na olimpijskih igrah (2002) je kolajno zgrešil za štiri stotinke. Zdaj je menedžer smučarske šampionke Mikaele Shiffrin. Ko je pozimi 2009 v ZDA treniral za olimpijske igre, je imela 14 let. »Vsaj petkrat sem jo vprašal, koliko je stara, saj je smučala kot 18-letnica,« je Avstrijec Kilian Albrecht, ki sodeluje tudi z Ilko Štuhec, razkril v pogovoru za Delo.
 

Ko je Shiffrinova s 14 leti vstopila v reprezentanco, ste njeni družini ponudili pomoč, češ, naj se oglasijo, če bi kdaj kaj potrebovali. Ste že takrat začutili veliko zgodbo?

To se je takoj videlo. Nikoli nisem opazil koga, ki bi pri 14 letih smučal na tako visoki ravni kot ona. Med kariero sem sodeloval s trenerjem, ki je vodil smučarsko šolo, v kateri so se kalila dekleta med 16 in 20 letom. Zato sem vedel, kakšna je raven pri tej starosti in lahko sem primerjal. Osupnila me je! Po koncu kariere nisem točno vedel, ali bi ostal v smučanju, imel pa sem izkušnje v športnem menedžmentu, tudi za Bodeja Millerja sem, denimo, sklenil en poslovni dogovor. Razmišljal sem; če hočem od tega živeti, potrebujem nekoga, kot je Mikaela Shiffrin!
 

Potem so vas poklicali njeni starši?

Pravzaprav ne. Preko facebooka sem ji poslal sporočilo, ji čestital za prvo sezono v svetovnem pokalu in jo vprašal, kako je. Ona pa mene, s čim se ukvarjam. Razkril sem ji, da ugotavljam, kaj hočem, na nek način bi odšel, a zaradi vseh izkušenj – dobro sem vedel, kaj tekmovalec potrebuje – bi ostal. Rekla mi je: Potem pa daj, ostani v smučanju. Jaz pa njej: Bom, če boš moja prva tekmovalka.
 

In zadeli ste terno!

Njena družina je največjo vrednost na začetku sodelovanja videla v tem, da sem poznal sistem; bil sem tudi štiri leta v tekmovalnem odboru. Zaščitil sem jo pred napakami, ki sem jih delal sam, podpiral sem tudi mamino vlogo – je namreč pomemben člen na njeni poti, smučarske zveze pa nočejo, da so v kariero športnika vpeti starši. Imela je šele 16 let, šla je na drugo celino, v novo tekmovalno okolje, mamo je potrebovala, za to sem se zavzemal. V pogovorih z zvezo sem bil jasen: Če ne boste storili tega, bo šla na samostojno pot. Vedel sem, da imamo moč, ker takšna tekmovalka se pojavi enkrat v življenju. Skratka, največ sem ji pomagal na začetku. Tudi pri povsem osnovnih zadevah – evropski mobilni operater, rezervacije hotelov za proste dneve, shranjevanje prtljage, saj je vendarle Američanka v Evropi ...


 

Ste njen načrtovalec in zaščitnik. Kako zahtevne so te naloge?

Zdaj sem bolj le njen agent. Poskrbim za poslovne dogovore, uredim medijske obveznosti, odnose z javnostmi. Včasih sem bolj svetoval družini, zdaj že vedo veliko, nič ni več novega.
 

Kakšna šefica je Mikaela?

Profesionalna! Zelo ceni vse, kar storiš zanjo in vedno se za to zahvali. Jasno je, zakaj je uspešna. Je zelo strukturirana, trdo dela za svoje dosežke, hkrati pa pričakuje profesionalen odnos do dela tudi od ljudi, ki jo obkrožajo. Je perfekcionistka in okrog sebe si zasluži osebe z enakim pristopom. Če hočeš delati za tako zvezdo, moraš biti podoben. Denimo dostopen 24 ur na dan, sedem dni na teden.

Je veliko gneče pri prošnjah za intervjuje? Kako ji pripravite program?

Imamo nekaj medijskih vrhuncev, kot je druženje pri Atomicu. V enem dnevu mora opraviti vse obveznosti, potem jih nekaj tednov nima nič. Veliko je prošenj za intervjuje ameriških tiskanih medijev, na vprašanja sami zagotovimo odgovore, poiščemo izjave, ki jih je že izrekla. Na tista, na katera še ni odgovorila, jo posnamemo in pretipkamo njene misli. V minuli sezoni je bilo noro zaradi olimpijskih iger. A tudi v teh nalogah je zelo dobra, tega ne jemlje kot oviro. Na medijskem dnevu Atomica je letos denimo govorila sedem ur.

Opazili smo, da je bila zadnja med vsemi, ki je zapustila prizorišče.

Zaveda se, da je Atomic njen opremljevalec, eden njenih največjih sponzorjev. In vedela je, da je to odlična priložnost, da novinarjem postreže z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo pred sezono. Tudi zato je imela potem pred uvodno tekmo v Söldnu manj obveznosti. Spoštujem jo, ker do novinarjev nikoli ni nesramna. Nikoli ni odšla iz ciljne arene, da ne bi dala izjave. Tudi v težkih trenutkih. V sezoni 2014/15 je v slalomu v Leviju zaostala za zmagovalko več kot dve sekundi. Vsako novinarsko vprašanje je bil udarec v obraz, ampak je zmogla. To so pravi šampioni!

Sponzorji trkajo na vrata, ali jih je treba iskati?

Na začetku smo seveda mi trkali na njihova vrata. Problem je v tem, da alpsko smučanje ni denimo tenis. Sanjsko bi bilo, če bi bila Mikaela teniška igralka! V našem športu še vedno ni enostavno, ko gre za te reči. Sponzorji, s katerimi delamo, so super. Pride pa tudi veliko ponudb, ki jih zavrnemo, ker so nizke, ali pa gre za znamke, ki ne sodijo v našo zgodbo. Torej – lahko izbiraš, a hkrati moraš bit srečen, če se sponzorji odločijo za alpsko smučanje. Z Longinesom smo štiri leta. Za končni dogovor smo potrebovali sedem mesecev. Treba jih je bilo prepričati, se pogovarjati ... Ko sem že mislil, da je dogovor sprejet, so naznanili, da sledi še glavni sestanek, na katerem bodo sprejeli odločitev, možnosti pa so 50:50. Jaz pa sem bil prepričan, da smo se že vse dogovorili ...

Pa ameriški trg? Je po OI tam bolj priljubljena?

Pred OI je na družbenih omrežjih imela 70 odstotkov sledilcev iz Evrope, 30 odstotkov iz ZDA. Zdaj je skorajda obratno. Bila je obraz iger še pred začetkom, imela je nekaj močnih oglasov, bila je zelo izpostavljena.

Kakšen »material« je Ilka Štuhec, ko govorimo o blagovni znamki?

Z Ilko zelo rad delam. Obe, tako ona kot Mikaela, sta izjemni osebi. Dober človek je in prav tako hoče, da ljudje, ki delajo zanjo, to počnejo na vrhunski ravni. Tudi zato je šampionka.

Koliko časa sodelujeta?

Na OI 2014 v Sočiju me je vprašala po sodelovanju. Videl sem veliko potenciala. Rekel sem ji, da ji lahko pomagam, a ji nisem mogel ničesar zagotoviti. Tržiti v alpskem smučanju je težko, povrhu vsega prihaja še iz majhne države in takrat še ni imela uspehov.

Ste ji vi pripeljali Milko?

Drži. V Sloveniji je njen zastopnik Blaž Tomažin Bolcar, pomaga ji še agencija Propiar, sodelujemo, kar je super. Oni imajo v slovenskem prostoru boljše zveze, bolj poznajo tržišče in tako ima tudi ona več koristi. Jaz pa delam zanjo mednarodno.