Korak naprej, dva nazaj, tri naprej ...

Ljubljana – Mnogi poznavalci smučarskih skokov, med njimi tudi nekdanji šampioni, so pred začetkom 68. novoletne turneje, ki se je v ponedeljek že po tradiciji iztekla v Bischofshofnu, v najožji krog kandidatov za skupno zmago uvrščali predvsem japonskega branilca lovorike Rjojuja Kobajašija, Nemca Karla Geigerja in Avstrijca Stefana Krafta.

Toda naštetim papirnatim favoritom je slednjič šov ukradel Poljak Dawid Kubacki, ki je – še drugič po lanskem nordijskem SP, na katerem se je ovenčal z nazivom najboljšega na srednji napravi v Seefeldu – skočil iz sence svojega slovitega rojaka Kamila Stocha in kakor pravi orel poletel do zlatega. Ki ima v smučarskih skokih zelo veliko težo, na koncu koncev ga nekateri primerjajo celo z naslovom olimpijskega prvaka.

Najpozneje zdaj se je 29-letni as iz Novega Targa na jugu Poljske, ki je član kluba TS Visla Zakopane, dokončno znebil vzdevka »kralj poletja«, ki se ga je začel (o)prijemati, potem ko dvakratni skupni zmagovalec velike nagrade FIS (2017 in 2019) uspehov s plastične podlage dolgo ni znal prenesti na snežno.


Ker je že nekajkrat zapravil lepo izhodišče, da bi posegel po vrhu, so mu očitali tudi, da psihično ni dovolj trden, toda navdušeni letalski modelar jih je na sklepnem dejanju turneje na Solnograškem prepričal o nasprotnem in potrdil, da se najbolje dejansko počuti – v zraku. Ko je bilo najbolj potrebno, je prikazal svoja najboljša skoka in se vpisal med nesmrtne.

Skrb zbuja spremenljivo Zajčevo skakanje

Kakor se je tudi, denimo, Peter Prevc v nepozabni zimi 2015/16, v kateri je skakal in letel, kot da bi bil z drugega planeta in ne iz Dolenje vasi pri Železnikih. Potem ko se je več let počasi vzpenjal proti svetovnemu vrhu, s katerega je nato (pre)hitro sestopil in se že začel utapljati v sivem povprečju, se zdaj spet postopoma približuje št. 1. V slogu korak naprej, dva nazaj, tri naprej, dva nazaj, enega naprej itn. A njegov cilj je jasen in od njega ne odstopa. In glede na to, kako je nazadnje skakal na Solnograškem, je le še vprašanje časa, kdaj bo znova posegel po najvišjem mestu.

A čeprav je bil najstarejši od bratov Prevc na vseh treh tekmah v tem koledarskem letu najboljši Slovenec, ga je v skupni razvrstitvi novoletne turneje s sedmim mestom za las preskočil najmlajši brat Domen, s katerim pravzaprav nihče ni računal, da bo uvrščen tako visoko. Niti sam ne, kot je priznal. In tudi njegovo čedalje bolj stanovitno skakanje vliva upanje na še boljše uvrstitve v drugi polovici sezone, ko bodo na sporedu preizkušnje na večjih napravah in na že težko pričakovanih letalnicah.

Anže Lanišek je kljub smoli v Bischofshofnu, kjer je – potem ko ga je v zaletni smučini ovirala kamera – prvič v tej sezoni ostal praznih rok, že presegel točkovno bero iz svoje doslej najuspešnejše zime 2015/16. Še naprej pa skrb zbujata spremenljivo skakanje našega lani najboljšega skakalca Timija Zajca in slaba forma preostalih članov reprezentance A. Če odgovorni v slovenski vrsti ne bodo kmalu ustrezno pripravili četrtega tekmovalca, bo naša ekipa na marčevskem svetovnem prvenstvu v poletih na letalnici bratov Gorišek zelo težko konkurenčna v boju za želeno moštveno kolajno.