Končno dočakali sneg, četudi iz letališkega hangarja

Kdor pozna nemško nogometno vznesenost, si je hitro na jasnem, kako pomembno je za okolje, ko se znajde na zemljevidu prestižne bundeslige. Dresden, mesto s 500.000 prebivalci, ima »le« drugoligaša, toda ob vsej bogati ponudbi družabnih dogodkov poskrbi tudi za športno paleto. V zimskem času na (umetnem) snegu. In tako za prvo mestno tekmo sezone v smučarskem teku s posebnim slovenskim drobnogledom pri Anamariji Lampič.

Najboljša šprinterka pred kratkim končane novoletne turneje je pogosto nasmejana, v zadnjih dneh je bila še bolj kot ponavadi ob spominih na imenitne dosežke v Švici in Italiji. Tudi po zadnjem uradnem treningu pred današnjim posamičnim šprintom (kvalifikacije ob 11.00; izločilni boji ob 13.30) je bila videti prav dobre volje. Navzlic dnevni sivini, motečemu vetru in nenavadni gneči na treningu, saj je dolžina proge ob reki in točno nasproti opere Semper, ene najbolj znamenitih tovrstnih hiš v nemškem prostoru, le 650 metrov.

Kava ji ne diši, obožuje tiramisu

»Seveda je težko napovedovati, kako bo na tekmi v razmerah, v kakršnih v tej sezoni še nismo nastopili, verjamem pa, da bi se v polfinale že morala uvrstiti,« je bila kar skromna 24-letnica, zdaj po dveh zmagah že med favoritinjami tekem v šprintu. Navzlic imenitni konkurenci tekmic iz velesil smučarskega teka: Norveške, Švedske, Finske, Rusije. Toda Gorenjka, doma iz Valburge pri Smledniku, ni poletela med oblake, še naprej se zaveda, kaj vse je treba vložiti za podvige v tekaški smučini, obenem je tudi kakšen spodrsljaj, ki se mu športniki ne morejo izogniti, ne more »uničiti«. Njeno podrobnejše razmišljanje o športu, prepoznavnosti v domačem prostoru, sodelovanju z italijansko reprezentanco, zakaj nima rada kave, obožuje pa tiramisu, in ciljih prihodnosti bomo v posebnem pogovoru iz Dresdna objavili v ponedeljkovi izdaji.

Nekoč ob Renu, danes ob Elbi

Tako pa najprej pozornost njej kot še drugim petim Slovencem na tem prizorišču – Katji Višnar, Vesni Fabjan, Mihi Šimencu, Janezu Lampiču in Luki Markunu – pripada tekmi, ki ne sodi med običajne. Med mestnimi prireditvami v teku z najdaljšo tradicijo in tudi z največjim obiskom ostaja stockholmska preizkušnja s progo po robu očarljivega Gamlastana (starega mesta) in ob kraljevi palači. Nemčija je nekoč predstavljala svoj spektakel v Düsseldorfu, podobno kot tu ob Elbi ob še enem veletoku – Renu. Med tistimi, ki so zdaj na Saškem, se spektaklov iz Porenja kot tekmovalki dobro spominjata Fabjanova in Višnarjeva. Slednja je v včerajšnjem popoldnevu skupaj z Janezom Lampičem, bratom naše nove zvezdnice zimskega športa, nastopila v ekshibicijski tekmi na le 100-metrski razdalji, Fabjanova, ki se je po trebušni virozi pred dnevi vrnila k treningu, pa se veseli današnjega štarta: »Želela bi si več mestnih tekem. Tako bi to športno panogo bolj približali navadnim smrtnikom.«



Sicer pa gre dejansko pričakovati pisani utrip sobotnega dne v mestu na Saškem. Že tako so bili tu zadnji tedni prav posebni, saj je dresdenski božični trg med najbolj obiskanimi v Nemčiji, zlasti »striezel«, štruca iz kvašenega testa podobna naši potici, je med znamenitostmi mesta v zadnjem mesecu koledarskega leta. »Toda včasih je bilo drugače, ko smo imeli sneg,« nam je potožila skupina domačinov, res pa, da so se razveselili vsaj te tekme in občutka zimskega dogodka. »Končno smo dočakali sneg,« so namreč zapisali v osrednjem mestnem časniku Sächsische Zeitung in ponudili zapis o tekaški progi za svetovni pokal. Z umetnim snegom, ki so ga hranili v hangarju dresdenskega letališča ...