Ko kljunejo slovenski orli, frči perje

Vsak zimskošportni narod ima svoje veselje. Praznik je, ko je na Norveškem elitna tekma svetovnega pokala v smučarskih tekih, v Nemčiji, ko se za točke globalnega tekmovanja pomerijo biatlonci. Na Nizozemskem ne smete na glas omeniti, da vam hitrostno drsanje morebiti ni všeč. Na Švedskem prisegajo na tek Vasaloppet, na Finskem, kjer so zrasli številni zvezdniki zimskih športnih panog, pa čutijo kar velik zastoj oziroma sušo uspehov. Ne le pri smučarskih skokih, tudi pri teku. Na Poljskem so smučarski skakalci bogovi, ki letijo po zimskem nebu, v Sloveniji ...

Ena beseda pove vse, še preveč: Planica. Slovenski skakalci, seveda tudi letalci, so po izpisih iz statistike v svetovnem pokalu zmagali v 59 primerih: 18-krat na letalnicah, 40-krat na veliki napravi, enkrat na srednji. Pod posebno rubriko z imenom nekdanje države Jugoslavije so vknjižili deset prvih mest, a je poleg tudi pripis, da so jih priskakali le slovenski športniki. Dobršen delež zmag seveda odpade na Planico iz povsem razumljivih razlogov domoljubnega in praktičnega značaja. Domači fantje so za polete v dolini pod Poncami dodatno motivirani, letalnico poznajo bolje kot kdorkoli drug. Tako njeno stresno podobo z množico gledalcev in pričakovanj željnega občinstva kot različico brez gledalcev v zadnjih časih. Tudi navajenost na okolje in vadba v nordijskem centru Planica prispevata svoje k uspehom domačih orlov.

Brez zmage, prvi v poletih

Vse ni le v statistiki, vsaka zmaga in uspeh razkrivata posebno zgodbo. Tudi v sodobnejših časih. Od Slovencev so se med zmagovalce Planice, računajoč staro Bloudkovo velikanko in tisto bratov Gorišek, vpisali Primož Ulaga v letih 1983 in 1988, iz istega leta ima še zmago na srednji skakalnici, Robert Kranjec (2012 in 2016), Jurij Tepeš za marčevski konec meseca v letih 2013 in 2015 in Peter Prevc (2014, 2015 in dvakrat 2016). Seveda sta bili na finalu svetovnega pokala na slovenskih tleh po tekmovalnem urniku običajno na sporedu dve posamični preizkušnji, v petek in nedeljo, vmes je bila v soboto še ekipna tekma. No, če dobro premislimo, ima seznam slovenskih zmagovalcev v Planici veliko lepotno napako. Na njem namreč ni Primoža Peterke, dvakratnega zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala v sezonah 1996/97 in 1997/98.



Moravški orel v bistvu ni bil klasični letalec, kot sta bila denimo Robert Kranjec in Jurij Tepeš, tudi njegov osebni rekord je 212 m, dosežen leta 2000 v Planici. Kar je pri vsem resnično nasprotujoče, je dejstvo, da je Primož Peterka leta 1997 osvojil mali kristalni globus za skupno zmago v seštevku smučarskih poletov! Pa, kot smo že omenili, z golimi številkami na stran, dram in tragedij pod Poncami, tudi na slovenski strani, ni nikoli manjkalo. Ni šlo le za lovljenje metrov in junaštva človeških orlov.
 

Drama pod Poncami

Še posebej ne v sezoni 2014/15. Planiški konec sezone je takrat namreč dal odgovor, kdo bo skupni zmagovalec svetovnega pokala, za veliki globus sta se dajala Peter Prevc in Severin Freund. Nemec je prišel v Planico s prednostjo 94 točk, prvi dan posamičnih preizkušenj pa je Prevc zmagal pred Jurijem Tepešem. Nemec je bil četrti. V nedeljo je bilo obratno, Tepeš je na drugo mesto potisnil Prevca, Freund je bil sedmi, tako udarni nemški adut kot slovenski as pa sta na koncu sezone zbrala enako število točk, po 1729. A skupna zmaga v svetovnem pokalu in veliki kristalni globus sta šla Bavarcu, saj je imel v sezoni devet posamičnih zmag, Gorenjec le tri.



Torej je Tepeš s tem, ko je preletel Prevca in je ta končal na drugi stopnički, slednjemu po svoje onemogočil končno slavje v svetovnem pokalu. Domači navijači ob doskočišču so se kar nekaj minut nejeverno spogledovali, niso mogli verjeti neverjetnemu scenariju. Marsikdo je pri preračunavanju točk tudi menil, da se je zmotil in da je končna zmaga na globalni ravni na koncu morebiti le pripadla prvemu slovenskemu zvezdniku. Peter Prevc in Jurij Tepeš sta kot zanimivost takrat postala šesti in sedmi tekmovalec v zgodovini z brezhibnim skokom, ocenjenim s samimi dvajseticami. Tako je bilo v Planici 20. marca 2015 (Prevc, za 233 m dolgi skok) in 22. marca (Tepeš, 244 m).



Je pa Peter vse poplačal v naslednji sezoni. Z 2303 točkami, rekordnim seštevkom za 15 zmag, si je prigrabil veliki kristalni globus, planiški konec sezone pa je tako ali tako bil ljudski praznik in veselica. Od treh posamičnih tekem je na prvi zmagal Prevc, Robert Kranjec je bil tretji, na drugi je zmagal Kranjec, PP je bil tik za njim, v zadnji tekmi pa je zmago slavil Prevc pred Kranjcem. No, ekipno je bila Slovenija druga za Norveško.



Zgodovina smučarskih skokov in poletov je torej imela svoje zasuke in junake. Ko gre za bojevanje na lastni letalnici, so slovenski orli oziroma piloti vrhunsko jadrali. Tudi letos, kljub izkupičku brez žlahtnega odličja na decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih prav v Planici, pa bo v zraku frčalo na vse strani. Tudi iz domačih logov.