Jakov Fak že na premieri napovedal lepo zimo

Uvod v novo biatlonsko sezono, katere tekmovalni vrh bo prav na naši Pokljuki, saj bo tam sredi februarja 52. svetovno prvenstvo, je iz slovenskega zornega kota razkril, da kakšnih posebnih premikov ne gre pričakovati. Jakov Fak z naskokom ostaja naš vodilni reprezentant in edini, ki je v boju za najvišja mesta dejansko konkurenčen svetovni eliti. Zimo na finskem prizorišču je odprl s 7. mestom na 20-kilometrski in nato včeraj s še odmevnejšim 5. v šprintu.

Stopničk so se pričakovano veselili pri velesilah te panoge, torej v norveškem in švedskem taboru, tudi nemškem. Že takoj na premierni tekmi ženske sezone, na 15 km, je bila na vrhu vodilna biatlonka prejšnje sezone Dorothea Wierer iz južnotirolskega dela Italije. In tudi Johannnes Thingnes Bø je pri priči razgrnil vlogo udarnega favorita za vladavino tudi v tej sezoni, potem ko je velika kristalna globusa osvojil že v zadnjih dveh zimah. Včeraj je bil v šprintu nepremagljiv, dan prej ga je presenetljivo ugnal le mlajši rojak Sturla Holm Laegreid.



Slovenska reprezentanca? Tu dvomov že dolgo ni: Jakov Fak močno izstopa in vsaj sodeč po uvodnem vikendu dolge sezone je vnovič edini resen kandidat za odmevne dosežke. Tudi za tako želeno vrnitev na stopničke, na katerih je nazadnje stal na olimpijskih igrah 2018 v Južni Koreji. Blizu pa jim je pravzaprav bil obakrat ob tem koncu tedna. V soboto mu je 3. mesto odnesel en zgrešeni strel, včeraj v šprintu pa za malenkost počasnejši tek od švedsko-norveške falange na prvih štirih mestih. Toda na dlani je, da je sezono pričakal na zelo visoki ravni pripravljenosti in da so očitno že obrodili prvi sadovi odličnega sodelovanja z upokojenim vrhunskim norveškim tekačem Olo Vignom Hattestadom. Partner naše nekdanje tekačice Katje Višnar je v prejšnji sezoni deloval v slovenski tekaški reprezentanci, nakar je sprejel mikavno vabilo iz svoje domovine, nesporno prve sile tako teka kot biatlona, obenem pa se je Fak z njim dogovoril za pomoč pri treningu.



»Občutek po uvodu v sezono je v redu, ni pa še vse tako, kot si želim. Ko se je v tem šprintu vnel boj med mano in Christiansnom, sem tisto sekundo izgubil v zadnjih 600 metrih. Pogrešam malce drugačno razporeditev moči, da bi bil v zadnjem krogu še nekoliko hitrejši. Glede na streljanje sem lahko zadovoljen, dvakrat sem zadel po vseh pet tarč. Končna uvrstitev na 5. mesto pa razkriva zelo dober rezultat. A manjka mi še nekaj manevrskega prostora do močno želenih stopničk. Veselim se že naslednjih tekem. Vztrajal bom pri mojem treningu. Želim si, da bi bil še boljši, želim si biti na zmagovalnem odru in v tej smeri bom delal,« je strnil misli najboljši slovenski biatlonec, glavni trener Uroš Velepec pa je njegovo 5. mesto označil kot vrhunski dosežek v zgoščeni biatlonski konkurenci. Seveda pa se ni mogel izogniti kančku slabe volje, saj je bila uvrstitev med prestižno trojico zelo blizu, tako pa je vendarle ostal brez nje.

Drugi Slovenci in Slovenke daleč od točk

Sicer pa je naš najboljši biatlonec natanko pred desetimi leti prvič nastopil v slovenskem dresu in že takrat z uvrstitvijo na stopničke v Östersundu (3. mesto na zasledovalni tekmi) napovedal izjemno kariero v naši reprezentanci. Moteče pa je zdaj le to, da je v zadnjih sezoni ali dveh po upokojitvah nekaterih biatloncev in biatlonk doma nastala vrzel. In to zelo opazna. Tako denimo tudi na tej premieri z izjemo našega vodilnega aduta nikogar niti v moški konkurenci niti v ženski ni bilo na enem od prvih 40 mest za točke svetovnega pokala.

Klemen Bauer si sicer konkurenčen tek pogosto pokvari z nenatančnostjo na strelišču (v včerajšnjem šprintu je zgrešil štiri tarče), Miha Dovžan je pred včerajšnjo tekmo zbolel, dvakratni mladinski svetovni prvak Alex Cisar pa se je zdaj šele začel zares spoznavati z absolutno konkurenco. Podoba ženske vrste je očitno še slabša, 69. mesto v šprintu Lee Einfalt kot najboljša slovenska uvrstitev v šprintu biatlonk je krepko premalo za reprezentanco, ki bo imela svetovno prvenstvo doma ...