Jakov Fak: Bolečina v hrbtu pokvarila dan, a zdaj ni več težav

Lesce – Včerajšnji dan je bil za vodilnega slovenskega biatlonca prav poseben. Jakov Fak se je prvič zbudil v svojem novem domu na Gorenjskem. A užitkom narave pod Karavankami in Jelovico se ne more prepustiti prav sproščeno. Srebrni olimpijec iz Pjongčanga se je pred dnevi vrnil z uvodnega pripravljalnega tabora v Avstriji, čez poldrugi teden bo skupaj z drugimi člani reprezentance odšel v Francijo.

V vašem natrpanem urniku je najbrž tudi ta selitev v Lesce zahtevala posebno energijo, kajne?

Nedvomno, a zdaj niti nočem več razmišljati o tem. Iz zornega kota pomembnega začetka priprav za novo sezono me zdaj predvsem zanima ustrezno privajanje na novo okolje za trening. Spoznavam poti na bližnje hribe, denimo k Valvazorjevemu domu pod Stolom, na Jelovico, nekdanji biatlonec Tomas Globočnik, zdaj moj sosed, mi bo razkril tržiški del, saj je tam odraščal. Kar zadeva hišo, je pa tako: pomembno je, da smo zdaj vsi tu, seveda nas čaka še opremljanje, a to je malenkost v primerjavi s stresom zadnjih mesecev.

Seveda vam je energijo črpal tudi stres olimpijske sezone …

Ko se zdaj ozrem k vsem dogodkom zadnjih mesecev, se je res dogajalo marsikaj. A zdaj imam olimpijsko kolajno, poročil sem se, tukaj je nova hiša – le želim si lahko, da bi me dobre zgodbe spremljale tudi v prihodnosti.

Kako pa ste se lotili prvih letošnjih priprav pod vodstvom Uroša Velepca?

Na uvodnem skupnem taboru v Hochfilznu je bilo večinoma vse v najlepšem redu, le v zadnjem delu priprav sem doživel manjšo nevšečnost s hrbtom, ko me je na enem od treningov zavrtelo, zdrsnil sem s palico in občutil krč v hrbtnih mišicah. A že na pripravah mi je pomagal naš fizioterapevt, tam sem se tudi oglasil pri osteopatu avstrijske olimpijske reprezentance, po vrnitvi domov sem bil še na terapiji pri Manci (Globevnik, dolgoletna fizioterapevtka slovenske hokejske reprezentance, op. p.), ki ima na tem področju precej izkušenj. Zdaj lahko nemoteno vadim.

Kako ocenjujete te priprave?

Prav veselil sem se jih, že dolgo se nisem pri našem moštvu tako dobro počutil kot v zadnji zimi. Verjemite, da smo prav zaradi pristnih odnosov tudi na štafetnih tekmah napredovali. Že v prejšnji sezoni smo marsikoga presenetili, verjamem, da bomo poslej še bolj konkurenčni. Sicer pa je bilo v Hochfilznu dovolj časa za kakovosten trening. Sprva smo pozornost namenili temeljnim vajam, nato posebnemu treningu moči.

Pred vami je selitev v Francijo. Kako bo tam?

Najprej se bomo odpravili v Corrençon (pripravljalni bazni center najboljšega biatlonca na svetu Martina Fourcada, op. p.), avgusta bomo vadili v Haute Mauriennu, kjer se moč in smer vetra med dopoldnevom in popoldnevom zelo spreminjata. Na pripravah v Franciji se nam bo pridružil tudi Klemen Bauer, ki ga zdaj v Hochfilznu ni bilo. Septembra bomo na Pokljuki in v Ruhpoldingu, oktobra v Skandinaviji, če pri nas še ne bo mogoče pripraviti proge na pokljuškem stadionu.

Ste pripravljeni na nov pritisk po olimpijski kolajni?

Vsekakor, še najraje pa si ga naložim kar sam. Marsikaj sem že prestal, naučil sem se biti sproščen. Če bom le zdrav in optimalno pripravljen, se lahko spet lotim napada na kolajno na svetovnem prvenstvu, kar bo osrednji cilj nove zime.

V teh dneh pa, kolikor vas poznamo, vneto spremljate svetovno prvenstvo v nogometu, kajne?

O tem res ni dvoma. Zlasti pozorno gledam tekme hrvaške reprezentance, na prvenstvu pa spoznavam tisto, o čemer sem govoril že v anketi za vašo prilogo pred prvenstvom: na sleherni tekmi moraš biti zbran do konca in se brez preračunavanja resno lotiti cilja.