Jabolko spora neizprosen boj pred SP na Pokljuki

Do zimske sezone je še daleč, a kar naenkrat se je med vsemi podvigi Janje Garnbret, Tima Gajserja in domačim nogometnim utripom z mariborskim bojem za uvrstitev v evropsko ligo znašel na pladnju zaplet v slovenskem biatlonu. Novi predsednik zbora pri SZS je Blaž Repinc, okoliščine zadnjih volitev pa so bile vse prej kot običajne in za ugledno smučarsko panogo spodobne.

Dolgo je pri nas biatlon ohranjal sloves urejene panoge v pisani slovenski smučarski družini, v kateri nikdar ni bilo pretirane denarne krize, zmanjševanja proračunov, ne nazadnje je deloval po načelih urejenosti germansko-skandinavskega sveta ali pa tudi ruske vojaške discipline. In prav v teh okoljih je ta panoga prepoznavna, imela je svoje šampione že takrat, ko je bila za Slovenijo še tuja.

Danes je zgodba drugačna, biatlon ohranja svoj vrtiček, res pa se je ta v zadnjem obdobju glede okusnih pridelkov skrčil. V prejšnji sezoni denimo Jakov Fak, srebrni olimpijec v februarju 2018, ni dosegel niti ene uvrstitve na stopničke, ponavljale so se mu zdravstvene težave, drugi tekmovalci so krepko zaostajali za svetovno konkurenco, skrb zbujajoče je stanje v slovenski ženski zasedbi.

Ko se je tako že kmalu po začetku sezone umaknil predsednik zbora Marko Dolenc, je bilo na dlani, da slovenski biatlon potrebuje novo pot. Kandidirala sta Janez Vodičar in Blaž Repinc. Prvi je športni javnosti bolj znan, bil je tudi tekmovalni direktor Mednarodne biatlonske zveze (IBU). Repinc prihaja iz bohinjskega kluba, opravljal je tudi vlogo podpredsednika zbora za biatlon SZS. Toda že pred začetkom volitev se je tistega 22. maja zapletlo, zaradi nepravilnosti in nejasnosti glede prijav delegatov so sejo preložili in za novo potrebovali debele tri mesece!

Odločila nenavadna seja

Oba kandidata sta se umaknila, interni dogovori z aktivnim vključevanjem vodilnih iz smučarske zveze, zlasti direktorja Francija Petka, so napovedovali vrnitev Škofjeločana Sreča Barbiča, nazadnje predsednika pred štirimi leti. Dogovorili naj bi se za njegov prihod, za prva sodelavca si je izbral Tomasa Globočnika in Vodičarja, a pozneje je vložil novo kandidaturo tudi Repinc, nato pa v petek zvečer postal novi prvi mož slovenskega biatlona. Podprli so ga večinoma manjši klubi, a tudi zelo vplivno ŠD Pokljuka, katerega član je denimo Fak, na seji pa ni bilo predstavnikov treh pomembnih zasedb: Triglava, Brda in Ihana. Tako se teh petkovih volitev Barbič, predsednik Triglava, sploh ni udeležil, vse skupaj pa je bilo dejansko nenavadno, saj tokrat v nasprotju z majskimi volitvami teh na spletni strani SZS sploh niso napovedali, obenem tam tudi ni bilo programov kandidatur Barbiča in Repinca. Medijskim hišam nihče ni poslal napovedi seje.

Repinc se bo na novinarski konferenci predstavil danes, ko bodo na SZS tudi čestitali Klemnu Bauerju za dve kolajni na SP v poletnem biatlonu. Toda v luči priprav na tisto »pravo« biatlonsko SP, februarja 2021, se bo novi predsednik moral hitro lotiti številnih nakopičenih težav. Prvenstvo na domačem snegu je mikavno zaradi dveh dejavnikov: odmevnega domačega tekmovalnega dosežka in denarnega dobička. Zato pogosto tisti, ki v takšnih primerih ambiciozno merijo k cilju, ne izbirajo sredstev. V preteklosti si za vlogo predsednika zbora za biatlon nihče ni pulil las, zdaj je drugače. Pokljuka 2021 je pač posebna. Na trgu precej bolj vroča kot edino biatlonsko SP doslej pri nas, leta 2001. Takrat v povsem drugačnih okoliščinah. V primerjavi z današnjimi na ravni zanesenjaštva.