Iz blejskih postelj na podkorensko strmino

Smučarska Slovenija je upravičeno ponosna na nekatere svoje prireditve najvišje ravni, med njimi vsekakor tudi na Zlato lisico, pohorsko tekmo svetovnega pokala za žensko karavano alpskega smučanja. Prav posebna je zaradi duha drugega največjega slovenskega mesta, Maribor ji nudi poseben čar. Res pa je, da v zadnjih milih zimah ob tej nizki nadmorski višini (v ciljnem prostoru ta znaša slabih 300 m) tam pogosto ni mogoče prirejati spektakla – tako kot pred dvema letoma bodo lisičke spet smučale v Kranjski Gori ...

Tudi v Zgornjesavski dolini januarsko-februarski dnevi še zdaleč niso več takšni kot nekoč, žičničarji in hotelirji preklinjajo ob spoznanju o dnevih brez snežink, za silo delujejo le smučišča za manj zahtevne in začetnike pod streho smučarskih šol. Toda v primerjavi z bolj gričevnato in vinogradniško severovzhodno Slovenijo alpska dolina ponuja krepko nižje temperature in tako tudi bolj primerne razmere za pripravo tekme ter seveda njeno izvedbo. Resda bodo smučarke-lisičke tako kot že večkrat doslej brez izvirnega prizorišča z mestnim utripom – zares ga v vsej sezoni tekmovalnega koledarja občutijo le še v Zagrebu –, a žal je sivi in pretirano topel februar Pohorju obrnil hrbet in tekmo preusmeril na Gorenjsko.



Vznesenim Štajercem seveda ni bilo prav, ko so ostali brez prireditve, ki je pravzaprav že ena od mestnih znamenitosti: tako kot stara trta, Borštnikovo srečanje, festival Lent in paleta mednarodnih nogometnih spektaklov v Ljudskem vrtu. Ni jih bilo malo, ki so bili že kar jezni na Markusa Mayra, nadzornika iz Mednarodne smučarske zveze, ko je javnosti sporočil, da na snežnem štadionu ne bo tekme. Toda četudi se bodo lisičke v 56-letni zgodovini dogodka zdaj že osmič preselile v Kranjsko Goro, med umirjenimi poznavalci dogajanja kot tudi prireditelji ni (pretirano) slabe volje. Seveda bi imeli vsi tisti, ki so neposredno vpleteni v organizacijo tekme, raje dogajanje na izvirnem prizorišču, žreb štartnih številk sredi mesta na trgu in prav poseben utrip ob Dravi, a še precej slabše bi bilo, če bi trmasto vztrajali pri svojem, nato pa tekme ne bi bilo mogoče spraviti pod streho. Najbrž si ni težko predstavljati, kakšno (denarno) škodo bi utrpela v primeru prekinitve. Takrat zavarovalnih premij ni več ...

Brez javnega žreba

Dolgoročno pa bi to prav lahko botrovalo tudi umiku Maribora s koledarja mednarodne zveze, novih prizorišč, ki si želijo na zemljevid svetovnega pokala, je namreč dovolj. Tako pa so se mariborski prireditelji skupaj s partnerji iz Kranjske Gore potrudili, da bo tekma ostala na slovenskem snegu.



»Z razmerami v Kranjski Gori sta zadovoljna tako Mayr, direktor tehničnih disciplin ženskega svetovnega pokala v alpskem smučanju, kot tudi Peter Gerdol, sploh prvi mož svetovnega pokala za smučarke,« je poudaril Srečko Vilar, že vrsto let generalni sekretar Zlate lisice, in prikimal namigu o izostanku spremljajočih prireditev, za Maribor sicer tradicionalnih: »Seveda nam je žal, da ne bo javnega žreba štartnih številk, ker pač v tako kratkem ni možno izpeljati vsega po predpisih zakona, a zadovoljni smo vseeno, da bomo obdržali tekmo v Sloveniji,« je dejal Vilar.



Večina lisičk bo tokrat na Bledu, kranjskogorski hoteli so ob začetku počitnic zasedeni. Le Italijanke in Francozinje bodo v naši zahodni soseščini, Avstrije pa onstran Korenskega sedla na Koroškem. Prepričan pa je o nadvse spodobni tekmi. Kot pravzaprav vedno doslej, ko so jo lisičke morale ucvreti iz pohorskih gozdov v Kekčevo deželo ...