Zadnja etapa biatlonske karavane pred osrednjim ciljem sezone, februarskim svetovnim prvenstvom v Anterselvi (Ita), se približuje koncu, jutri bo namreč padel zastor čez dogajanje na Pokljuki z najbolj mikavnima preizkušnjama za širše občinstvo, skupinskim štartom v moški in ženski konkurenci. Posebna pozornost bo seveda na domačem snegu pripadla Jakovu Faku, sploh edinemu iz slovenskega tabora, ki bo tekmoval zadnji dan Pokljuke 2020. 

Med navzočimi na tekmi pa je bil tudi na to soboto v slovenski mešani štafeti. Tudi manj pozorni spremljevalci biatlona vedo, da se oddaljujejo časi, ko je bila ta disciplina ena od udarnih za našo reprezentanco. Tako kot tistega marca 2012, ko se je četverica Jakov Fak-Klemen Bauer-Teja Gregorin-Andreja Mali odrezala z 2. mestom na svetovnem prvenstvu. Toda če bi to sobotno predstavo končali po nastopih Faka in Bauerjeve, torej obeh članov omenjene srebrne četverice, bi bila Slovenija spet zelo blizu najboljših. Takrat sta bili namreč videti le Francija in Norveška v svojem – višjem – kakovostnem razredu, omenjena izkušena reprezentanta pa sta se brez vidnejših spodrsljajev enakovredno borila med 4. in 7. mestom.



Ko pa je napočil čas za Polono Klemenčič in Leo Einfalt, ni bilo pričakovati čudežev: kot posameznici se v tej sezoni še nista zapisali med dobitnice točk, proti realno močnejšim biatlonkam sta se spodobno borili, toda še odmevnejšo slovensko končno uvstitev, kot je bilo ob koncu spodobno 11. mesto, sta odnesla dva kazenska kroga Klemenčičeve. Obenem pa je bila Slovenija v tej disciplini krepko višje kot na premieri sezone na Švedskem, takrat je bilo za postavo Polona Klemenčič-Nika Zadravec-Alex Cisar-Rok Tršan vseh upov konec že po dveh predajah, ko so jo najboljši ujeli v krogu. Takrat je uradno na koncu zasedla 22. mesto, zdajšnja pokljuška bera je bila vendarle precej lepša.



In tako je razveselila številne privržence, navzlic sivi soboti brez sončnih žarkov in spoznanju o sporedu, v katerem slovenski tabor realno ne more računati na vrh, se je po uradnih podatkih prirediteljev in policistov zbralo 5800 gledalcev. Pokljuka sicer v malem že ponuja podobo naslednje sezone, ko bo tu drugič doslej svetovno prvenstvo, več je gostinske ponudbe kot v preteklosti, prometnih zamaškov v prvih treh dneh ni bilo zaznati, precej je obiskovalcev iz tujine, med njimi največ Nemcev.



Poznavalce med domačimi gledalci je razveselila vrnitev h karavani Urške Poje, z Rokom Tršanom je zasedla 24. mesto med mešanimi dvojicami. Sicer pa ji je zoprn zdravstveni zaplet ob padcu odpornosti in ponavljajoči se izčrpanosti uničil načrte te sezone. "Bilo je sicer tako, da sem si odpočila, toda ko razmišljaš o vsem mogočem, je zaplet še bolj dolgotrajen," je bila iskrena naša biatlonka, za katero pa je bil ta sobotni nastop edini v tej sezoni. Ob strelskih postankih se je dobro počutila, v progi je po enem mesecu treninga še daleč od tekmovalne ravni pripravljenosti. "Prepričevala sem se, da moram teči v svojem ritmu, toda ko te v uvodnem krogu hitre tekmice 'potegnejo', si v hipu želiš dirkati z njimi," je povedala in razgrnila željo, da bi se poleti umirjeno pripravila za izziv naslednje sezone s svetovnim prvenstvom na Pokljuki.