Čudovito je smučati maja v Sloveniji

Epidemija koronavirusa je dvakratni svetovni prvakinji Ilki Štuhec odnesla več tednov priprav na snegu. Na bele strmine se je šampionka vrnila na edinem slovenskem visokogorskem smučišču, Kaninu. "Čudovito je smučati maja v Sloveniji," je Štuhčeva vesela priložnosti, ki se ji je ponudila, da smuča v okviru meja domovine.

Kanin premore več metrov snežne podlage in kljub visokim temperaturam omogoča trening. Brez glavnega trenerja in serviserja se je ekipa znašla v nekoliko spremenjenih okoliščinah, a najpomembneje je, da je znova možen snežni trening. Na Kaninu bodo trenirali dokler lahko.

"Super je, da lahko izkoristimo to, da smo doma in tudi maja lahko smučamo kljub vsem neprijetnim okoliščinam, ki so nam vzele možnost za trening na ledenikih. Velika pohvala gre vsem na Kaninu, ki se res trudijo, urejajo proge in nam omogočajo smuko.

Ne spomnim se, kdaj, oziroma če sploh, sem že kdaj maja smučala v Sloveniji. Za nas je bil čim hitrejši povratek na sneg ključen in na srečo nam je to uspelo," poudarja Štuhčeva, ki je morala spomladanski del priprav v zadnjih letih zaradi različnih dejavnikov večkrat izpustiti.
 

Mama serviserka

Vodji ekipe Darji Črnko, sicer mami najboljše slovenske smukačice, gre zahvala, da je z veliko logistične in organizacijske spretnosti uspela pripraviti trening na Kaninu in s tem nujne ponovitve na snegu.

Treningi se začenjajo zgodaj zjutraj. Budilka zazvoni še preden zakikirika petelin, okrog 4. ure, ob sončnem vzhodu, kmalu po 5. uri zjutraj, pa se ekipa že požene na snežni površini.



"Trenirati moramo zelo zgodaj, sicer je že pretoplo. Ampak v trenutnem položaju vzamemo, kar pač dobimo oziroma kar lahko. Izbire tako rekoč nimamo, zato smo zelo zadovoljni, da Kanin še vedno omogoča smuko. Obenem gredo vsem tukaj pohvale za pripravljenost in prilagodljivost," poudarja Darja Črnko, ki ob odsotnosti serviserja Aleša Sopotnika, ta je namreč obtičal v Kanadi in se v Evropo trenutno ne more vrniti, znova ureja tudi smuči.
 

Trener ostaja v Švici

"Ja, res je, vrnila sem se tudi v ski room. Ampak na srečo le začasno, dokler se Aleš ne vrne. Pogrešamo ga," dodaja Črnkova.
Ekipa pa pogreša tudi glavnega trenerja, saj je Stefan Abplanalp v Švici, kjer veljajo zelo strogi ukrepi. Abplanalp še vedno ne more iz države, zato si pri treningu Ilka Štuhec pri izpopolnjevanju tehnike pomaga z demonstratorjem, Juretom Lekićem.

"Zdaj je čas, da izpilimo tehniko. Lani denimo zaradi poškodbe v tem času sploh nisem mogla smučati, zato je to letos še toliko bolj dobrodošlo. Z Juretom smo se odlično ujeli, redno posnetke delimo tudi s Stefanom, s katerim se potem tako Jure kot jaz slišiva in skupaj analiziramo smučanje. Na koncu lahko odločajo malenkosti, zato skušamo v trenutni situaciji izvleči maksimum in odpravljati pomanjkljivosti," je povedala Mariborčanka.

Pot na ledenik

"Za naprej je veliko odvisno od pogojev, od snega. Videli bomo, kaj lahko naredimo tukaj, upamo, da bomo lahko sčasoma trenirali na postavljeno progo ali 'metlice', še vedno pa bomo koncentrirani na osnove," o še vedno negotovi prihodnosti treninga v tem času govori Štuhčeva.



Poleti bo, kot po navadi, osredotočenost na telesni pripravljenosti. Do takrat pa je na vrsti nabiranje kilometrov na snegu, pri čemer si pomagajo z motornimi sanmi, ki omogočajo več ponovitev in večjo učinkovitost treninga. V prihodnjih tednih ni izključena pot na enega bližnjih ledenikov, če bo to seveda varno in zaradi različnih omejitev v Sloveniji ter tujih državah izvedljivo.

"V prihodnji sezoni želim znova napadati vrh. Za to je potrebno nadomestiti nekaj prepotrebnega treninga. Kot rečeno, letos gremo lahko po vrsti. Od osnov zdaj, nato s kondicijskim delom in, vsaj upam, normalnimi pripravami na ledenikih konec poletja in jeseni. V kolikor ta scenarij ne bo izvedljiv, pa bomo skušali biti čim bolj iznajdljivi. Že to, da maja smučamo v Sloveniji, govori o tem, da nam gre to kar dobro," s pozitivnim pristopom zaključuje Štuhčeva.