Boru je prišel čestitat tudi poljski šampion Adam Malysz

Potem ko se je Boru Pavlovčiču na uvodni tekmi finala 42. sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih oziroma poletih v Planici želena uvrstitev na zmagovalni oder izmuznila skozi prste, druge priložnosti ni izpustil iz rok. Na včerajšnji zahtevni preizkušnji, ki so jo zaradi (pre)močnih vetrovnih sunkov začeli s polurno zamudo in končali z eno samo serijo, je 22-letni Mojstrančan ohranil mirno kri in odjadral do imenitnega 3. mesta, potem ko je za 2,4 točke odbil napad četrtouvrščenega Domna Prevca.

Pavlovčič se je tako razveselil svojih tretjih stopničk med svetovno elito, potem ko je pred poldrugim mesecem v Klingenthalu šokiral vse po vrsti z 2. in 3. mestom, toda podvig na domačem »dvorišču« mu med vsemi dosedanjimi pomeni največ. »Če sem iskren, tako navdušen še nisem bil. Zaradi domačega terena mi 3. mesto pomeni več od drugega v Nemčiji,« je poudaril mladi član Nordijskega društva Rateče-Planica in pristavil, da ima včerajšnji uspeh zanj še večjo težo zaradi težkih razmer.



»Na vrhu zaletišča smo bili dolgo v pripravljenosti in čakali, kdaj bomo prišli na vrsto. Vse se je odvijalo zelo počasi. Čeprav mi je že kmalu postalo jasno, da bo odločal le en skok, sem ohranjal mirno glavo. Ni bilo prijetno. Poskušal sem vzdrževati pravo mero energije, da se ne bi potem na štartno klop usedel ves izmozgan, obenem pa sem se trudil ostati dovolj aktiviran, da ne bi bil pred nastopom zaspan, kar mi je dobro uspelo,« je pojasnil in glede svojega poleta (227,5) dejal, da je odpravil napake, ki so se mu dan prej prikradle v finalni nastop.


 

Mati merilka, oče in sestra pa teptača in zastavanoši

Malce ga je presenetil le doskok, pri katerem je imel določene preglavice. »Na letalnici me že dalj časa spremlja manjša težava z desno smučko. To se mi dogaja le tu, ne vem pa, kaj je razlog za to. Dokler je varno, je še v redu. Morda sem na ta račun izgubil kakšno točko, vendar pa z njo ne bi pridobil nobenega mesta,« je preračunal član naše reprezentance B, čigar najbližji so zelo vpeti v planiško prireditev. Mati Petra, ki ga je v mešani coni močno objela, je med merilci (»Ne vem, kje natančno je stala, vem pa, da se je morala boriti za položaj okrog 230 metrov.«), oče Martin in sestra Tisa pa sta teptača in hkrati tudi zastavonoši.



Medtem ko je dajal izjave, je prejemal tudi čestitke. Med drugimi mu je v roke segel tudi nekdanji šampion Adam Malysz, zdaj športni direktor poljske reprezentance. »Od vsakega je seveda lepo prejeti čestitko, največ pa mi pomenijo od tistih, s katerimi smo delali skupaj in vemo, kaj smo dali skozi,« je poudaril Pavlovčič, ki ga je od drugouvrščenega Japonca Rjojuja Kobajašija (231 m) ločila le poltretja točka, medtem ko je za nemškim zmagovalcem Karlom Geigerjem (232 m) zaostal za 12,1 točke. Oba sta sicer po trenerjevih odločitvah poletela z nižjega zaletišča.

»Geigerju vsa čast, saj je imel na vrhu težavo s čevljem, saj se mu je odtrgala zaponka čez vezalke. Če bi se to zgodilo meni, bi mi bilo sila nelagodno in bi me morda celo malo vrgla iz tira. Kobajaši pa je le še potrdil, da mu ta letalnica zares zelo ustreza,« je dejal Bor, ki verjame, da lahko z reprezentančnimi kolegi tudi na današnji moštveni tekmi (10) poseže visoko.



»V tej sezoni smo si že večkrat želeli stopničk tudi na ekipnih preizkušnjah, nekajkrat smo bili že v zelo dobrem položaju in na koncu vselej prekratki. Menim, da je zdaj napočil čas zanje,« je še pribil Pavlovčič, s katerim sta se ob Domnu Prevcu (»Imamo zelo lepo priložnost za osem dolgih poletov in lepo uvrstitev.«) strinjala tudi Peter Prevc (11.) in Žiga Jelar (12.), ki je v dvoboju za četrto mesto v ekipi dobil prednost pred Anžetom Laniškom (26.).

Novih točk sta se ob Cenetu Prevcu (22.), ki je za šest metrov izboljšal svoj osebni rekord (232,5 m), razveselila tudi Anže Semenič (19.) in Lovro Kos (21.), ki sta dosegla svoji najboljši uvrstitvi v sezoni.