Boja skakalk za enakopravnost še zdaleč ni konec

Ljubljana – Ženski smučarski skoki so v zadnjih petnajstih letih naredili velikanski skok naprej, a so v marsičem še vedno globoko v senci moških kolegov in nekaterih drugih ženskih (zimskih) športov. To se je pokazalo tudi minuli konec tedna, ko so se na Ljubnem ob Savinji najboljše skakalke na svetu (šele) drugič v predolimpijski sezoni 2020/21 potegovale za točke v svetovnem pokalu.

Jubilejno deseto tekmovanje na 94-metrski napravi pod Rajhovko je neposredno prenašala zgolj naša nacionalna televizija, na preostalih nam dosegljivih televizijskih postajah je bilo v soboto in nedeljo izjemno težko zaslediti že krajši posnetek katerega od skokov iz sicer za mnoge najbolj priljubljenega prizorišča v koledarju tega športa za nežnejši spol.





Številni ga zapostavljajo, misleč in naokrog razlagajoč, češ da v ženskih skokih ni prave konkurence. Če bi zgolj z enim očesom ošvrknili štartni seznam prireditve na Ljubnem, verjetno ne bi več razmišljali tako. Na ekipni preizkušnji je namreč sodelovalo rekordnih 13 zasedb, za 40 (štartnih) mest na posamični tekmi pa se je kvalifikacijah pomerilo – reci in piši – 76 skakalk iz 17 držav. To je, za primerjavo, kar 26 tekmovalk več (tretjino), kot je bilo, denimo, minuli konec tedna alpskih smučark na ženskem smuku najvišje ravni v Crans Montani.

V Lahtiju le 53 skakalcev iz enajstih držav

Tudi skakalcev je bilo v zadnjem obdobju na tekmovanjih za svetovni pokal občutno manj. Za kvalifikacije v Lahtiju se jih je minuli petek prijavilo le 53 iz enajstih držav, pred tem v Zakopanah 57 iz 13 reprezentanc, v Titisee-Neustadt jih je pripotovalo zgolj 50 iz 15 držav, tako da jim niti kvalifikacij ne bi bilo treba izpeljati ... O takšnih številkah, kakršne so v zadnjih dneh beležili na Ljubnem, lahko torej prireditelji moških elitnih preizkušenj v skokih zdaj le sanjajo.


Zaradi tega bi morali imeti zadnji uspehi slovenskih skakalk, med katerimi seveda še posebno izstopa krstna zmaga na ekipnih preizkušnjah, s katero so se v soboto z zlatimi črkami v zgodovino vpisale Urša Bogataj, Ema Klinec, Nika Križnar in Špela Rogelj, še toliko večjo težo. Tudi oziroma prav zavoljo (tuje) konkurence, ki je iz sezone v sezono številnejša in obenem tudi močnejša.

Zaradi tega so nekatera dekleta že v Ljubnem opozorila, da bi morali začeti odgovorni pri Mednarodni smučarski zvezi razmišljati o povečanju števila skakalk na tekmah – s 40 na 50, kolikor jih je tudi na moških preizkušnjah. Glede na to, kaj vse so že dosegle v dobrih desetih letih – od prve tekme na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju (Liberec 2009) prek svetovnega pokala (2011/12) do krstnih nastopov na zimskih olimpijskih igrah (Soči 2014) –, verjetno na uresničitev te želje ne bodo čakale prav dolgo, vse bolj pa se zdi, da ni več daleč niti dan, ko se bodo lahko prvič pomerile tudi na letalnici ...