Anamarija v Italiji brez ročne zavore

Skoraj desetletje je že naokrog, odkar so športni zanesenjaki pri nas tako pozorno spremljali dogajanje na novoletni tekaški turneji kot v teh dneh. Tour de Ski, kot je uraden naziv pisanega tekaškega tedna v Švici in Italiji, je pri priči postal bolj zanimiv za Slovenijo ob spoznanju, da ima – tako kot pred omenjenim desetletjem Petro Majdič – spet zelo močno tekmovalko. Anamarija Lampič je pred sklepnim delom v dolini Fiemme močno opozorila nase.

Med poznavalci in v tekmovalni karavani je najbolj odmevala njena zmaga v šprintu, druga doslej, a tokrat v precej bolj ostri konkurenci in dejansko na uglednejši tekmi kot pred tremi leti v Južni Koreji. Sedaj ima v rubriki »zmage« zapisano številko 2, pri 24 letih je pred njo še izjemna prihodnost, če bo šlo vse po želenih tirnicah, bo svetlolaska iz Valburge pri Smledniku zelo visoko merila tako na olimpijskih igrah 2022 kot leto pozneje v domači smučini, ko bo v Planici svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju.



Toda do omenjenih spektaklov je še za zvrhan koš preizkušenj, za začetek si naša odlična športnica, sploh avtorica prve slovenske smučarske zmage v tej zimi, želi visoko raven v tem podaljšanem koncu tedna, ko bo najprej v petek, ob 13.15, štartala na 10 km (moški ob 15.15), v soboto še v šprintu in za konec v prestižnem vzponu na Alpe Cermis. Glavni trener slovenske reprezentance Nejc Brodar ji je že pred začetkom turneje v Švici glede na njeno pripravljenost optimistično napovedal skupno uvrstitev med najboljšimi petnajstimi, zdaj je ta dejansko uresničljiva. Na trenutnem 7. mestu po štirih etapah se Lampičeva lahko upravičeno spogleduje tudi s prestižnim »klubom 10«, več bo možno bolj natančno napovedati že po sobotnem šprintu v klasični tehniki, ki ji je bila dejansko v preteklosti bližja od drsalnega koraka. Toda v tej sezoni že potrjuje, da je tudi pri tem storila močan zasuk navzgor – planiško 5. mesto in za njim tista odmevna zmaga na švicarskem snegu sta očitno odgnala vse dvome o tem, da v prostem slogu oz. z drsalnim korakom še ni konkurenčna najboljšim na svetu.

Kraj podvigov Petka in Majdičeve

V Dobbiacu je na zadnji dan leta 2019 zasedla 16. mesto na 10-kilometrski tekmi in tako dosegla svojo najvišjo uvrstitev v tej disciplini s prosto tehniko, nato pa dan pozneje vidno napredovala in se poslovila od kraja blizu italijansko-avstrijske meje s 7. mestom. Sprva se je tako z osebnim trenerjem Stefanom Saraccom kot tudi Brodarjem pogovarjala o tem, da bi v pričakovanju sobotnega šprinta na vmesnih postajah vsaj malce potegnila ročno zavoro in bolj zadržano nastopila, a to ni (bilo) mogoče. »Preprosto ti tega ne omogoča sistem tekmovanja, saj je motivacija po osvajanju točk tako na tej turneji kot tudi skupno v sezoni vedno znova izjemna,« nam je po prihodu iz Južne Tirolske v Trentino dejal Brodar, tudi vodilna slovenska smučarska tekačica si je na jasnem: »Res je, razmišljala sem o varčevanju moči, toda na tekmi je nato vse drugače. Boriš se do zadnjega, ne popuščaš.«

Ker pa je očitno tako na področju telesne pripravljenosti kot tudi taktičnih sposobnosti 24-letna reprezentantka vidno napredovala, ji zdaj ne more biti več tuj odločen in samozavesten pristop. Prav s takšnim bo odšla na štart sleherne od treh prihajajočih preizkušenj v dolini, kjer je nekoč Franci Petek, zdaj direktor SZS, postal svetovni prvak v smučarskih skokih, Petra Majdič pa je tu pred desetimi leti ugnala tekmice v izjemni predstavi na 10 km s klasičnim korakom.



Kot vedno bo pomembna vloga pripadla tudi servisu: slovenski je videti močnejši kot v prejšnji sezoni, a zadnje prizorišče turneje je tudi po tej plati zelo zahtevno. Zjutraj se temperatura suče okrog desetih stopinj pod ničlo, v zgodnjem popoldanskem času tekme je nato vse drugače. Sleherna tekma je poseben izziv. In tako bo tudi v petek za Anamarijo Lampič in Miho Šimenca, edinega Slovenca v moški konkurenci.