Neuničljivi Tadej Pogačar do nepozabnega brona

Slovenska bera kolajn v Tokiu 2020 je odprta! Tadej Pogačar je na epski cestni dirki pokazal, da je neuničljiv. V zadnjih 30 km se sam proti številnim tekmecem sicer ni mogel boriti za zlato, ki ga je osvojil Ekvadorec Richard Carapaz, je pa osvojil izjemen bron, srebro mu je v fotofinišu odnesel Wout van Aerta. Slovenija ima tako prvo kolesarsko olimpijsko odličje.

Klobuk dol pred Carapazom, prvim ekvadorskim olimpijskim zmagovalcem in enim od najbolj srditih Pogačarjevih tekmecev na Touru, ki se je končal šele pred šestimi dnevi. Vendar je bila dirka po Franciji kljub kratkemu premoru prava odskočna deska za olimpijsko kolajno. Vsi trije na odru za zmagovalce so do zadnjega blesteli na francoskih cestah.

Terminator Tratnik

Na japonskih pa je blestela celotna slovenska ekipa – tudi Jan Tratnik. Če bi kolajne podeljevali najboljšim pomočnikom, bi si Idrijčan zaslužil dve zlati. Že dolgo nismo videli tako zavzetega in močnega delavca. Malodane sam je na 234 km dolgi preizkušnji izničil 17 minut prednosti ubežnikov in na vzponu na goro Fudži prepolovil glavnino.

Tratnik je deloval kot kolesarski terminator, če mu je nekoliko zmanjkal moči, se je za nekaj minut pomaknil nazaj v glavnino, se nadihal in se vedno znova vračal v ospredje. Le 55 km pred ciljem se je zdelo, da bi Slovencem potek dirke lahko ušel iz rok. Tratnik se je počasi upehal, v ospredje pa ni prišel Jan Polanc, ki je po dveh tehničnih okvarah in za nameček še padcu izgubil stik z glavnino.



Napadli so Remco Evenepoel, Vincenzo Nibali in Eddie Dunbar. Predvsem prva dva sta bila preveč nevarna, da bi ju tekmeci spustili daleč predse. Ne nazadnje pa so morale nekaj pokazati tudi druge velesile. Pobudo na čelu karavane so prevzeli Francozi in Nizozemci, kar je bilo kot naročeno za Pogačarja in Rogliča, ki sta lahko čakala, kako bosta pičila na strašljivem vzponu na prelaz Mikuni.

Šampion Pogačar

Pred njim so tempo do konca navili Italijani, a kdo je bil spredaj, ko se je začel klanec? Tratnik je pripeljal Rogliča na prve pozicije, na katerih se mu je nekaj trenutkov pozneje pridružil še Pogačar. Začel se je epski boj za kolajne, pri katerem so bili zdaj v ospredju Belgijci, a le do napada Pogačarja 37,5 km do cilja.

Sledila sta mu le moštveni kolega iz ekipe UAE Američan Brandon McNulty in Kanadčan Michael Woods, lov, v katerem na žalost ni bilo več Rogliča, pa je vodil Wout van Aert, kar so izkoristili Carapaz, Michal Kwiatkowski, Rigoberto Uran in Alberto Bettiol. Priključili so se vodilni trojici in se otresli belgijskega aduta. Vendar ne za dolgo, premalo so sodelovali med seboj in van Aert je bil spet v vodilni skupini v vlogi prvega favorita, saj je bil daleč najmočnejši šprinter v novi vodilni trinajsterici.



Tekmeci so se ga tako kot Pogačarja želeli otresti za vsako ceno. Napadi so se vrstili drug za drugim, osamljeni Pogačar jih je kopico pokril, ni mogel pa vseh. Tako je zamudil napad McNultyja in Carapaza, ki sta se dobrih 25 km pred ciljem odpeljala. Kazalo je že, da bo to bitka za zlato in srebro.

A so se zasledovalci z van Aertom na čelu 12 km pred ciljem prebudili in se močno približali vodilnima. McNultyja so »pogoltnili«, ne pa tudi Carapaza, ki se je v zadnjih 6 km sam odpeljal izjemni zmagi naproti. Sledil je šprint za srebro in bron, pred katerim se je Pogačar zdel že brez moči, a je spet udaril v svojem šampionskem slogu. Kazalo je, da je premagal van Aerta, a je fotofiniš srebro dodelil Belgijcu.
 

Led je prebit

»Težko je opisati čustva, brez besed sem. Toliko sem dal vse od sebe, da nisem niti vedel, ali sem drugi ali tretji, kar ni pomembno, kolajna je kolajna. To je bila ena od težjih dirk, kar sem jih vozil. Drugačen način dirkanja je bil tu, vročina in vlažnost, trpel sem od zadnjega klanca, poskusil z napadom, napadi pa so si nato sledili drug za drugim, težko je bilo ostati zbran, slediti drugim. Na koncu mi je uspelo,« je za TV Slovenija povedal Pogačar, ki ni skrival, da je kot vedno meril na prvo mesto.

»V mislih sem imel zlato kolajno, v zadnjih 2 km sem videl, da ne bo mogoče, da je Carapaz premočan. Osredotočil sem se na šprint in iz njega poskusil izvleči največ,« je Pogačar orisal pot do kolajne, s katero je izboljšal 5. mesto sedanjega selektorja Andreja Hautpmana iz Aten 2004.



Zadovoljen pa je bil tudi z delom ekipnih kolegov. »Vsi trije so bili super, še posebej Tratnik, prevzeli smo pobudo in narekovali tempo z Janom, ki je pokazal, v kakšni formi je in kako izvrsten kolesar je. Polanc je kljub težavam tudi prispeval svoje, tako kot Primož, s katerim sva se pogovorila, kdo se bolje počuti. S štirimi kolesarji in dvema adutoma smo super oddirkali,« je še povedal 22-letni as s Klanca pri Komendi, za katerega je tudi po dveh zmagah na Touru olimpijska kolajna dragocena. »Veliko mi pomeni olimpijska kolajna, vprašajte me, čez nekaj mesecev, kaj to pomeni, ampak kot otrok sem prej vedel za olimpijske igre kot za kolesarstvo,« je za TV Slovenija dodal Pogačar.

»Dirka je bila izjemno težka, huda vročina, vlaga. Z Belgijci smo prevzeli pobudo, težko se je bilo odločiti za to, ker smo zato hitro izgubili Tratnika, ki je opravil izjemno delo, vsa čast mu. Sledil je padec Polanca, Roglič je imel težave s krči, bilo je kar hektično. Na klancu smo zadihali, zraven so prišli tudi hitri kolesarji. Vedeli smo, da bo Tadeju težko, saj so se po zmagi na Touru tako kot za van Aertom vedno zapodili vsi. Pokazal je kakšen mojster je, osvojil kolajno in prebil led za druge slovenske športnike,« pa je Hauptman pokomentiral nastop slovenskih kolesarjev.

Njegovo delo na OI sicer še ni končano. V sredini vožnji na čas bo šel v boj za še eno kolajno Roglič, ki tokrat ni imel najboljšega dneva. »Upam, da mi bo ta kolajna dala krila, bomo videli v sredo,« je povedal Rogla.