Neomejen dostop | že od 9,99€
Komaj 19-letni Španec Carlos Alcaraz je v Madridu z zmagami nad slovitim rojakom Rafaelom Nadalom, prvim igralcem sveta Novakom Đokovićem in drugim nosilcem turnirja Nemcem Alexandrom Zverevom osvojil nepričakovan naslov in pri tem podrl več rekordov. Po aprilski zmagi v Miamiju je to že njegov drugi naslov na mastersih serije 1000 v karieri, hitrejši je bil v tem pogledu le Nadal, ki je leta 2005 dvakrat zmagal z 18 leti. Alcaraz, najmlajši zmagovalec Madrida vseh časov, se je iz prestolnice že vrnil v domačo Villeno, kjer so mu sokrajani priredili veličastno podoknico z bobni in petjem. Junak minulega konca tedna jih je navdušil, ko je z mamo na domači balkon prinesel pokal.
Več o zadnjem uspehu s svojim varovancem je povedal Juan Carlos Ferrero. »Proslavljali smo s celotno družino, delili anekdote in vsak je tudi nekaj povedal,« je povedal nekoč prvi igralec sveta, ki je svoj največji uspeh proslavil leta 2003 z zmago v Roland-Garrosu.
»Kako je Carlos? Vedno bo ostal Carlitos. Dobro je, vse skupaj dojema zelo naravno. Na kolesu sva govorila o finalu, zelo je bil miren. V dobrem in slabem je nekdo, ki vse skupaj dojema zelo naravno, to pa je dobro. Na mojo akademijo je prišel z 12 ali 13 leti, saj smo tu priredili turnir, ki je na državni ravni med najboljšimi, slišal pa sem za nekega fanta, ki da glede na svojo starost že zelo dobro igra. To je bil Carlitos. Spremljal sem ga, ko je osvojil svojo prvo točko ATP s 14 leti v Murciji, a je izgubil. Toda že s 14 leti si lahko videl to razliko. Zelo mi je bil všeč. Takrat se še nismo pogovarjali o sodelovanju, a zelo mi je bil všeč,« je nadaljeval Ferrero.
»K sodelovanju je pripomogel tudi moj odnos z njegovim agentom in vsemi igralci, s katerimi sem sodeloval. Ko sem se razšel z (Alexandrom) Zverevom, je vedel, da sem prost, ponudili so mi možnost treniranja Carlosa, o kateri sem zelo dobro razmislil, saj je to nekaj povsem drugega kot delo z Zverevom, ki je že bil 3. ali 4. igralec sveta, ko si že vajen karavane z letali, hoteli ... S Carlosom je bilo drugače, na turnirje si moral potovati z avtomobilom, šli smo v Brazilijo in morali prevoziti državo, da bi odigrali dva ali tri turnirje ... Zdaj je cilj sezone, da jo zaključi med prvimi petimi, čemur je zdaj zelo blizu. Drugi cilj je igrati na finalu sezone, to si je močno vcepil v glavo. A uvrstitev na lestvici ni pomembna, zdaj naj uživa in pusti, da njegov tenis teče, ostati mora psihično svež za turnirje, uvrsitev na lestvici je nato le plod tega. Večji poudarek dajem njegovi rasti kot uvrstitvi. Je pa res, da ti slednja omogoča lažjo pot do uvrstitev na turnirje,« je še povedal 42-letnik.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji