Včasih se iz najbolj bolečih dogodkov največ naučimo

Ljubljana – Teniški igralci in igralke so sredi napornih priprav na novo sezono, počasi se selijo v toplejše kraje, le nekaj dni po novem letu se bo začel boj za točke ATP in WTA. Letošnje leto je dalo Slovencem osnovo za optimizem, v posamični konkurenci je najvišje končala Polona Hercog, na 49. mestu. Mariborčanka je doživela preporod, zgolj dvakrat je doslej sezono končala višje (2010 in 2011), po sedmih letih je spet osvojila turnir WTA (Lugano). Cilji za 2020 so še višji, začela bo v Brisbanu.

Če se pred novo sezono ozrete na zadnjo: končujete jo na 49. mestu WTA, samo dvakrat ste jo višje, po sedmih letih ste spet osvojili turnir WTA – bi rekli, da je bila to vaša sezona vrnitve?

Rekla bi, da je to sezona, ki mi je dala veliko samozavesti in drugačen pogled na same treninge, na to, kako igrati dvoboje, kako se spoprijemati s težjimi položaji. Vsekakor pa je bila to boljša sezona od preteklih.

Ste zelo zadovoljni z njo, zadovoljni ali vseeno vidite še precej minusov?

Rekla bom, da sem zadovoljna. Vidim napredek, počutim se veliko bolj zrelo, predvsem pa sem se začela veliko bolj zavedati tega, česa sem sposobna. Za nekatere stvari je potreben čas in včasih s tem tudi potrditve. So stvari, na katerih je treba delati iz dneva v dan in ki so se pokazale za prelomne v pretekli sezoni, a mislim, da bodo kakovostne priprave napravile ogromen preskok.

S katerim turnirjem ste bili najbolj zadovoljni, na katerem je bila celotna slika najbolj pozitivna?

Kar nekaj turnirjev je, na katere sem ponosna, recimo Miami, Lugano, Eastbourne, Wimbledon, tudi Pariz je bil precej dober. Rezultatsko je bilo celotno leto veliko bolj stanovitno, sta pa bili dve temni točki, poškodba v Wimbledonu, ki mi je preprečila igranje mesec dni, in poškodba takoj na prvem turnirju ameriške turneje, kar pomeni, da sem bila v roku dveh mesecev dvakrat na prisilnem počitku.

Še kdaj pomislite na dvoboj s Coco Gauff v Wimledonu, kjer ste zapravili veliko priložnost za osmino finala? Se da takšne dvoboje sploh kdaj popolnoma pozabiti, ne glede na to, da je treba gledati naprej?

Seveda se še spomnim nanj, ampak ne več s težkim srcem. Ponosna sem na rezultat, na položaj, v katerem sem se znašla, bila sem korak od 4. kola, res rasla v formi skozi turnir. Mislim, da je bila to nujna izkušnja za naslednji korak. Včasih se iz najbolj bolečih dogodkov največ naučimo.

Kakšna spoznanja vam je dala sezona?

Sezona mi je dala veliko po psihološki plati. Ni vedno treba igrati svojega najboljšega tenisa, ker to tudi ni izvedljivo, je pa pomembna vsaka žoga, da poskušaš v vsakem trenutku izvleči najboljše iz sebe in če je to na določen dan 30 odstotkov, je pač 30 odstotkov. S tem se je treba sprijazniti in poskušati iztisniti najboljše, za negativizem ni prostora.

Kako obravnavate tesne poraze z nekaterimi najboljšimi igralkami sveta?

Tesni porazi s top igralkami so mi dali veliko samozavesti in vere v igro, v razvoj. Zares so me motivirali. Predvsem položaji, ko sem bila že korak do zmage. Videla sem, kako zelo pomembna je stanovitnost, kako pomembno se je držati svojega načrta, od njega ne odstopati in ne popuščati, ni daril do zadnjega trenutka.

Kako, kje in s kom ste se pripravljali na novo sezono?

Delno v Mariboru na Braniku, del priprav pa bom opravila v Dubaju. Prvi mesec dni doma je bil naporen, ampak istočasno sladek. Na poti sem deset, enajst mesecev letno, lepo je bilo zadihati v domačem okolju. Trenirala sva deloma sama s trenerjem, deloma so za sparinge vskočili nekdanji slovenski igralci, denimo Marko Tkalec in Tomislav Ternar.

Nadaljujete sodelovanje z Željkom Krajanom, ste morda razmišljali o krepitvi svoje ekipe?

Z Željkom sem res zadovoljna, mislim, da sva končno zares našla skupni jezik na igrišču. Priznam, da sem bila včasih težavna za sodelovanje, in končno sem tudi jaz pri sebi razčistila nekatere stvari, se prepustila vodstvu in postala bolj odprta za nasvete. Če so mnenja različna, je težko napredovati, zdaj pa sem mirna in uživam tudi, ko je težko. Začela sem sodelovati tudi s hrvaškim kondicijskim trenerjem Dejanom Vojnovićem, ki ima veliko izkušenj v teniškem svetu. Je sicer kondicijski trener mladega Miomirja Kecmanovića, a z mano dela, ko čas dopušča. Z Željkom sta že večkrat sodelovala, zato je vse skupaj lažje. Poleg teniškega trenerja bom imela ob sebi tudi fizioterapevta, kolikor bo le možno.

Na čem je bil največji poudarek med pripravami?

Na kondicijski pripravi, vzdržljivosti na igrišču, prodornosti in stanovitnosti udarcev, prav tako na volejih, igranju iz teka, vračanju servisov. V bistvu kar na vsem, saj želim dvigniti raven vseh igralcev.

S kakšnimi občutki boste vstopili v 2020.?

Nove sezone se res veselim, ne samo zato, ker se to pač vedno reče, ampak občutek ob napredku je fenomenalen in želja po dokazovanju sami sebi je ogromna.

Kakšne cilje ste si zastavili, na čem bo največji poudarek?

Poudarek bo zagotovo na prenosu vsega tega, na čemer smo delali, v dvoboje. Ni nujno, da se to zgodi takoj na prvem turnirju, vem pa, da imam za sabo veliko dela na vseh področjih in vse je mogoče. Prvi cilj je preboj med najboljših 30 na svetu in tako tudi nosilke na turnirjih za veliki slam.

Uvod v sezono 2019 je bil slab, tudi konec bi bil verjetno lahko boljši (Peking z zmagama nad Julio Görges in Angelique Kerber je velika izjema), zato se zdi, da je prostora za napredek še veliko. Kako sestaviti eno res stanovitno sezono?

Da, zelo pomembno je, da se med sezono ne izgubiš. Dobra sezona je odvisna od veliko faktorjev, od teniške, telesne in psihološke priprave, do pravilnega izbora turnirjev, zdravja, tudi sreče. Imam čisto glavo in jasne cilje, dobro ekipo za seboj in to je zelo pomembno. Da verjameš v vizijo in načrt, ki ga imamo.

Nedavno je napovedala vrnitev Kim Clijsters, ki se je sicer med pripravami že poškodovala … Kako gledate na to, se lahko vrne v vrh še drugič, ženski tenis to dopušča?

Zelo malo sledim novicam iz teniškega sveta, zato težko ocenjujem njen primer. A v tenisu je vse možno, je pa res, da je ženski
tenis zelo napredoval. Čas bo pokazal, ali bo njena zmagovalna miselnost iz preteklosti dovolj, ali je mogoče zanjo že prepozno.

Ni vas bilo na teniški podelitvi za najboljše v letu 2019, čeprav ste bili v Sloveniji. Je kakšna možnost, da se v bližnji prihodnosti zamere pometejo pod preprogo? Kot se je to denimo zgodilo pri Aljažu Bedenetu? Slovenija bi imela z vami kar dobro ekipo za pokal fed, ki tudi delno spreminja obliko tekmovanja …

Strinjam se, da imamo dobro ekipo, predvsem bo zanimivo videti, kako bo delovala nova oblika. Ni pa vse odvisno od nas igralk, več stvari je tukaj, ki bi se morale urediti in izboljšati.