Od prirejanja rezultatov do senzacionalnega polfinala

Pariz – Marco Cecchinato je 72. igralec svetovnega teniškega zaporedja, šteje 25 let in do letošnjega Roland Garrosa ni dobil niti enega dvoboja v glavnih žrebih turnirjev za veliki slam. Če bi obveljala prvotna kazen zaradi prirejanja rezultatov, ki mu jo je leta 2016 izrekla italijanska zveza, na tem OP Francije skoraj gotovo ne bi igral. A igra, in to še kako dobro. Včeraj je v odličnem dvoboju izločil Novaka Đokovića in se uvrstil v polfinale!

Da je Novak Đoković še vedno zelo neprepričljiv in ranljiv, je jasno vse od začetka Roland Garrosa, a vseeno si je utiral pot po turnirju, zdelo se je, da se mu je prav za četrtfinale odprl še žreb, saj se ni pomeril z osmim nosilcem Davidom Goffinom, ampak s presenetljivim tekmecem Marcom Cecchinatom. Italijan je pač povsem neizkušen igralec velikih turnirjev, doslej je v bistvu njegovo ime v teniškem svetu še najbolj odmevalo zaradi afere s prirejanjem rezultatov. Oktobra 2015 je namreč na challengerju v Maroku dal znancu namig za stavo z razkritjem, da ima zdravstvene težave, in je dvoboj proti veliko nižje uvrščenemu tekmecu tudi gladko izgubil. Italijanska zveza ga je julija 2016 najprej kaznovala z 18 meseci prepovedi igranja (in 40.000 evri), po pritožbi kazen znižala na 12 mesecev, na koncu je bil zaradi napake pri pridobivanju dokazov oproščen …

Zdaj v ospredje vendarle stopa zaradi tenisa, včeraj, ko bi ga lahko prevzela veličina dvoboja in seveda tudi tekmeca, je odigral zares odlično partijo, od začetka zaigral zelo napadalno in hitro začel obirati sadove svojega pristopa. »Nisem imel česa izgubiti, verjel sem vase, nisem pa bil prepričan, če bom lahko tako odigral do konca, sploh ker je Nole igral vedno bolje. Dvoboj je bil odličen, v tretjem nizu sem bil sicer nekoliko utrujen, a v četrtem sem odigral vrhunsko podaljšano igro,« je ocenil Cecchinato, ki je v četrtem nizu že zaostajal z breakom, a se je vrnil v igro, na koncu pa sta z Đokovićem odigrala izjemen tie-break (13:11), ki se je končal tudi na prav takšen način, torej izjemen, ko je Italijan neubranljivo vrnil Srbov servis.
 

Najlepši trenutek v življenju

»Premagal sem Đokovića na Roland Garrosu? Ste prepričani? Sam ne razumem prav ničesar. Morda sanjam? Ali spim?« je razumljivo navdušenje preplavilo Sicilijanca, ki je osvojitev zadnje točke označil za najlepši trenutek v življenju, čestitke Đokovića pa za nekaj sanjskega. Cecchinato je postal prvi italijanski polfinalist (moški) na turnirjih za veliki slam po Corradu Barazzuttiju na Roland Garrosu 1978, hkrati je najnižje uvrščeni igralec svetovne lestvice v polfinalu OP Francije po Andreju Medvedjevu (leta 1999; 100.), zadnja igralca, ki nista bila med 70 na svetu, a sta se na velikih slamih prebila tako daleč, pa sta bila Marat Safin (75) in Rainer Schüttler (94) v Wimbledonu 2008. Mimogrede, Italijan bo na Wimbledonu nosilec, saj bo napredoval vsaj na 27. mesto.

Na drugi strani je bilo razočaranje pri Đokoviću tolikšno, da se je le nekaj minut po porazu prikazal pred novinarji, pri čemer ni želel v največjo novinarsko sobo, ampak je izbral eno najmanjših, odgovoril je le na nekaj srbskih vprašanj, a le z nekaj besedami, s katerimi je tudi namignil, da bi se lahko zgodilo, da bo izpustil travnati del sezone.
 

Trojček Dominica Thiema

Če je dvoboj med Cecchinatom in Đokovićem navdušil, pa velja prav nasprotno za četrtfinale, ki bi »moral«. Partija med Aleksandrom Zverevom in Dominicom Thiemom je sodila med težko pričakovane, saj gre za dva igralca, ki sta ob Rafaelu Nadalu najboljša na pesku. A je vse skupaj zvodenelo, saj so trije zaporedni dvoboji v petih nizih pri Zverevu terjali davek, že v četrti igri je tudi začutil bolečino v levi stegenski mišici, razmišljal o vdaji, a ni želel na tak način končati svojega prvega četrtfinalnega nastopa na velikih slamih sploh. A poraz je bil neizbežen, Thiem se je zanesljivo prebil v tretji zaporedni polfinale. Če je doslej izgubljal proti Đokoviću in Nadalu, bo torej zdaj tekmec iz povsem druge lige. »Vse bom naredil, da bom tokrat naredil korak dlje,« ima jasen cilj Avstrijec.

Medtem pa imajo ZDA že finalistko, četudi igralke te države peščene podlage ravno ne obožujejo. Za prvi ameriški ženski polfinale v Parizu po letu 2002 sta namreč poskrbeli Madison Keys in Sloane Stephens, kar pomeni, da bomo jutri videli ponovitev lanskega finala na OP ZDA.