Đoković ne skriva: Prišel sem po zlato kolajno

Ko se v teniškem svetu sredi julija spusti zastor nad Wimbledonom, ponavadi napoči čas za nekaj peščenih klasik, med njimi tudi nam bližnja Umag in Kitzbühel, nakar se začne odštevanje do sklepnega turnirja sezone za grand slam, odprtega prvenstva ZDA v New Yorku. Toda tokrat je na vrsti še olimpijski turnir s št. 1 svetovnega tenisa, 34-letnim Srbom Novakom Đokovićem.

Pred kratkim je ponosno dvignil pokal zmagovalca v omenjenem Wimbledonu, nepremagljiv je bil pred tem tudi v Melbournu in Parizu, vse prej kot presenetljivo bi bilo, ko bi sezono grand slama zaokrožil še s septembrsko lovoriko onstran Atlantika. Toda to so vse prizorišča, na katerih je že zmagoval. In sploh zdaj, ko njegova dolgoletna tekmeca, s katerima je po številu prestižnih lovorik izenačen, Švicar Roger Federer in Španec Rafael Nadal, nista več na nekdanji ravni, njegove zmage ne vznemirjajo nikogar prav posebej. Razen seveda njegovih vznesenih privržencev, ki jih je največ v prostoru nekdanje jugoslovanske federacije. To je bilo vidno tudi v prejšnjem poletju med ekshibicijskim turnirjem v Zadru, po katerem pa je zaradi tveganja izpostavljanju zloveščega virusa Đoković pozneje moral »požreti« številne kritike. In pravzaprav je podoben scenarij doživljal tudi zdaj, ko se je odločil za nastop na olimpijskem turnirju, nekateri njegovi tekmeci – ob omenjenih Federerju in Nadalu denimo še Dominic Thiem in Denis Šapovalov – pa so se mu odpovedali.



Zdaj je kot na dlani jasno, da je v Tokio pripotoval z vlogo nespornega favorita za zlato olimpijsko kolajno, prav te v svoji izjemni športni zbirki še nima. »Vem, to mnogi od mene pričakujejo in ne skrivam, da bom napadel naslov olimpijskega zmagovalca,« je odkrito spregovoril v Beogradu tik pred odhodom na letalo. Podobno kot pri nas kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič ter košarkarska reprezentanca s čarodejem Luko Dončićem bo v srbski javnosti že od prvega dne pod posebnim olimpijskim drobnogledom. Pa pravzaprav ne le med Srbi – Novak Đoković v globalno prepoznavnem tenisu uživa pač poseben ugled, to je bilo vidno že od prvega dne prihoda v olimpijsko vas, ko so ga športniki od vsepovsod »lovili« za skupne fotografije, rojakom pri reprezentanci pa je nato namenil posebno pozornost in zlasti mlajšemu delu srbske olimpijske reprezentance spregovoril: »Psihična priprava je prav tako pomembna kot tista telesna. Moraš se zavedati svojih sposobnosti, vsega tistega, o čemer govoriš. Za nas športnike iz posamičnih panog je to še bolj pomembno, saj na tekmovališču ni nikogar, ki bi te v trenutkih krize zamenjal.«

Vadil s tekmecem za zlato

Teniški turnir se bo začel v soboto, Đoković se bo za uvod pomeril z Bolivijcem Hugom Dellienom, prvi trening v Tokiu pa je opravil s predvidoma enim od najhujših tekmecev za olimpijsko zlato, Alexandrom Zverevom. Na vrh denimo merita tudi Danil Medvedjev in Stefanos Tsitsipas, na odmevni včerajšnji novinarski konferenci v Tokiu je srbski as poudaril, da mu je kar nenavadno biti na velikem tekmovanju brez Federerja in Nadala: »Petnajst let že tekmujemo skupaj ...«. Toda Tokio 2020 je poseben, tudi v ženski konkurenci brez nekaterih zvezdnic. Za uvod pa bodo že jutri pod povečevalnim steklom nastopi domače junakinje Naomi Osaka, pariške zmagovalke Barbore Krejčikove in poljske čudežne deklice Ige Šwiatek.