Zlatorog zaklenjen, 24. zvezdica brez pravega leska?

Mnogo vzponov in padcev je v prejšnjem desetletju doživel rokometni klub Celje Pivovarna Laško. Ko mu je končno uspelo zmagati v Zagrebu in se potem po šestih letih znova uvrstiti v osmino finala lige prvakov, pa mu je vrhunec sezone (začasno) preprečil izbruh koronavirusa. Namesto da bi se rokometaši vneto pripravljali na spopad s Kielcami, so se znašli v osami in negotovosti. Tudi njihov trener Tomaž Ocvirk, ki upa, da bo more čim prej konec.

Celje je edini slovenski športni kolektiv, ki se je uvrstil v izločilne boje elitnega evropskega tekmovanja. Ampak njegovo nadaljevanje je postavljeno pod vprašaj, saj je EHF vsa tekmovanja do nadaljnjega zamrznila. Celjani bi morali v soboto gostiti poljske prvake z Blažem Jancem, spektakla v razprodanem Zlatorogu ne bo, hram slovenskega rokometa se je spremenil v hišo duhov ...



»Tega res nismo pričakovali, prepričani smo bili, da bomo vsaj to tekmo s Kielcami še odigrali, ampak virus se je tako hitro razširil, da to ni bilo mogoče. Po sredini zadnji tekmi v Krškem sem že imel slab občutek, da iz tega ne bo nič. Upali smo, da bomo lahko vsaj trenirali skupaj, vendar tudi to odpade. Še individualna vadba v fitnesu je prepovedana. Dvorana je zaklenjena,« je čez noč brez ekipe ostal Ocvirk, ki je fantom lahko razdelil le domače naloge.
 

Tujca obtičala v Sloveniji

»Večinoma gre za delo v naravi, tek, vaje za moč, ampak saj veste, kako je to, športnik nikdar ne bo šel prek limita, če je sam,« naravo varovancev pozna Ocvirk, ki mu je najbolj žal za Hrvata Josipa Šarca in Portugalca Dioga Silvo, ki sta ostala ujeta v Sloveniji in ne smeta domov k svojim.



»Vse je zamrlo. Verjamem, da se bodo stvari umirile, če se bomo vsi držali pravil, ostali doma in skrbeli za higieno. Potem bi se lahko tekmovanja nadaljevala. Vendar bo težko, če mesec ali dva nisi v procesu, kako boš potem na polno igral najpomembnejše tekme sezone. To je tudi nevarno za poškodbe,« razmišlja »Čvari«, ki je lani v svoji prvi sezoni na celjski klopi osvojil naslov državnega prvaka.
 

Več časa za družino

Če bo sezone 2019/20 konec že marca, bo Celje spet, že 24., postalo prvak, saj je vodilno in edino neporaženo v ligi NLB, ne bo pa imelo priložnosti vrniti pokalne lovorike, ki mu jo je lani vzelo Gorenje. Da bi se sezona podaljšala v poletje, je težko verjetno, junij je namreč predviden za dve reprezentančni akciji, kvalifikacije za OI in SP.



»Pravijo, da bomo prvaki, če ne bo končnice, ampak nismo si želeli na tak način osvojiti prvenstva. Naš načrt je bil, da bi sezono končali v slogu, brez poraza v ligi. Če nič drugega, bi lahko izpeljali vsaj pokalno tekmovanje (znanih je vseh osem četrtfinalistov; op. p.) in morda zadnje kolo rednega dela v ligi, da bi bila zgodba nekako zaokrožena in poštena do vseh. Za ligo prvakov pa smo še najbolj razočarani, videli smo se že, kako premagamo Kielce v polnem Zlatorogu, za to trenirali in živeli. A zdravje je pač na prvem mestu,« se je moral z okoliščinami sprijazniti Ocvirk, ki doma na Lahovni pri Celju vseeno ne ždi križem rok in se ne smili samemu sebi.



Zdaj je več časa za družino, ženo Barbaro ter hčerki, starejša danes praznuje 17. rojstni dan, mlajša bo kmalu 12: »Doma smo, malo skačemo okrog hiše. Včeraj smo šli v hribe, prej sem s puncama igral košarko. Lahko se malce naredi red po hiši. Tudi kaj dobrega se najde v vsej tej tragediji, ki nas je doletela.«