Zakaj pa ne jesenski cunami?

Stoječi aplavz več kot 4200 navijačev je povedal veliko o predstavi rokometašev Celja Pivovarne Laško na uvodni tekmi EHF lige prvakov. Minimalen poraz proti Flensburgu (24:25) je bil boleč, toda zdi se, da so slovenski prvaki po njem celo korak bližje napredovanju kot prej, ko so le redki verjeli, da je lahko povsem prenovljena zasedba z osmimi novinci konkurenčna v skupini A.

Celjani imajo morda celo najbolj perspektivno ekipo v Evropi ta hip. Josip Šarac in Diogo Silva sta zaznamovala nedavno mladinsko svetovno prvenstvo v Španiji, 21-letni Hrvat v drugi sezoni v Celju že kaže odlike rojenega strelca, njegov portugalski vrstnik še potrebuje čas (in pogum), a gotovo ni bil kar tako MVP in najboljši strelec MSP.


 

Obetavna naveza Makuc-Horžen

Kristjan Horžen in Domen Makuc, zlata mladinska reprezentanta z lanskega EP v Celju, sta že dolgo na radarju velikih klubov. Zlasti Makuc je pri 19 letih pokazal, da gre za zunaj serijski talent, ki se rodi na vsakih sedem let. V Evropi, da ne bo pomote. V Sloveniji sploh še ni bilo tako atraktivnega organizatorja igre, ki lahko hkrati pokrije »dvojko« v obrambi in se ruva z dvometraši. Krožni napadalec Horžen in Makuc sta sicer ta čas še aduta s klopi, vendar bi lahko kmalu zasedla mesti v udarni sedmerki, njuna naveza pa bi bila ključ do uspeha.



Slovenski selektor Veselin Vujović trdi, da bi Celjani ujeli stik z največjimi, če bi zdajšnjo ekipo zadržali tri leta. Toda prej bo londonski Boris postal evropski komisar za širitev, kot bo primorski najstnik do konca oddelal pogodbo v Celju, sploh, če bo nadaljeval v tem slogu in ostal zdrav.
 

Naslednji Aalborg, Elverum, Zagreb

Škoda njegovih dveh izključitev, ki sta Celjanom pristrigli peruti in niso mogli ubraniti vodstva z 18:15. Točka proti nemškim prvakom bi bila velika kot Triglav, ampak ne gre obžalovati zamujene priložnosti, ključne tekme šele prihajajo. Naslednji trije tekmeci v Zlatorogu bodo po meri: Aalborg, Elverum in Zagreb, zmage proti neposrednim tekmecem pa bi odprle vrata osmine finala, kar bi bila najboljša prijavnica za ples med elito tudi v prihodnji sezoni, ko bodo evropski pokali doživeli temeljito prenovo in v kateri bo v LP prostora le še za 16 ekip.



Celjani torej niso zajahali slovenskega zmagovitega vala, na katerem so v poletnih mesecih narod razvajali Janja Garnbret, Tim Gajser, naši nogometaši, pa kolesarja na Vuelti in zdaj še odbojkarji na domačem EP, toda jeseni bi lahko sprožili vsaj mali cunami kot naš paradni kolektiv na evropski sceni.
 

Pod pritiskom bo drugače

Trener Tomaž Ocvirk je z novima pomočnikoma Luko Žvižejem in Klemnom Luzarjem ustvaril kompaktno zasedbo, ki jo krasijo mladost, disciplina, moštveni duh in ima še veliko rezerv. Največ v glavah, ključno vprašanje pa je, kako se bo 16 fantov, ki v povprečju štejejo 23,3 leta, soočilo s pritiskom, ko ne bo šlo za umetniški vtis, ampak nujne točke.



Pri tem jim bodo v veliko pomoč navijači, ki so znova pokazali, da je Celje pravo rokometno mesto in da je Zlatorog lahko pekel za še tako uglednega tekmeca. Nesrečni poraz z nemškimi prvaki nikogar ne bi smel odvrniti od ponovnega prihoda na spektakel. Ravno obratno.