Potem ko je Ljubomir Vranješ januarja slovenskim rokometašem predstavil tri največja mesta v svoji domovini in jih prek domačega Göteborga ter Malmöja in Stockholma popeljal do 4. mesta na evropskem prvenstvu, si je obetal, da bo sredi tega meseca nadgradil uresničeni cilj in ulovil vstopnico za olimpijske igre. Te so zdaj preložene za eno leto, prav tako kvalifikacijski turnir v Berlinu. Vprašanje je, ali bo junija lahko vodil fante proti svoji nekdanji reprezentanci Srbiji v kvalifikacijah za SP 2021 v Egiptu. »Vse je v zraku,« pravi 46-letni selektor. Na Švedskem vendarle drugače doživlja spopad z nevidnim sovražnikom, ki je zamrznil šport.
 

Kako je na Švedskem?

Pri nas je podobno kot drugje, večinoma ostajamo doma, ne hodimo ravno pogosto na obiske. Toda pri nas ni prepovedi, obstajajo nasveti, ki se jih večina ljudi drži. Ni nam pa prepovedano zapustiti domov, občin, iti v gostinske lokale in podobno. Malce drugačna taktika. Ne potrebujemo ukazov, da se držimo preventivnih ukrepov.


 

Ali kaj pogrešate fiko, tradicionalni švedski obred, ko se družba dobi na klepetu ob kavi in piškotih?

Pogrešam druženje s prijatelji, to drži. Ampak fiko imaš lahko tudi doma. Ravno sem prinesel nekaj dobrot. V naši družini smo štirje (ima ženo Mario, 18-letnega sina Williama in 14-letno hčerko Esther; op. p.). Zdaj imamo več časa zase, spoznavamo vse čare družinskega življenja. Trudimo se uživati vsakodnevno življenje skupaj.
 

Kako razmere prenašata vaša najstnika?

V redu sta. Sin se šola prek interneta, hčerka pa še hodi v osnovno šolo. Zdaj sicer ne, ker so pri nas velikonočne počitnice. Ves teden smo skupaj in ni nam hudega.


 

Torej so šole odprte? Pri nas že štiri tedne ni pouka ...

Odprte so osnovne šole do devetega razreda in vrtci, srednje šole in univerze pa so zaprte.
 

Mislite, da daje liberalna Švedska dober zgled svetu, kako ravnati ob epidemiji?

Ne vem, obstajajo različne taktike. Na koncu se bo videlo, kaj je bilo prav. Ta čas nihče ne ve. Opažam, da vsi oponašajo drug drugega, Švedska pa ne kopira nikogar. Gre svojo pot. Bomo videli, ali je ravnala prav ali ne. Prezgodaj je, da bi lahko sodili. Obstajajo stvari, ki pri nas dobro delujejo, a tudi v nekaterih drugih državah s strogo karanteno so ukrepi kar učinkoviti.


 

Ali ste doma v Göteborgu ali Kristianstadu, kjer vodite tamkajšnji klub?

V Kristianstadu. Služba je služba.
 

Služba? Imate treninge?

Imamo. Ampak samo zunaj. Tek, veliko teka, zunanji fitnes. Držimo se tri metre narazen. Nič rokometa, nič kontakta, nič žoge.
 

Bili ste vrhunski rokometaš. Kako je športniku brez tekem in pravega treninga?

Frustrirajoče je. Ravno zdaj bi morali igrati končnico švedskega prvenstva. Za to smo se pripravljali vso sezono. Škoda. Ampak treba je gledati širšo sliko in delati dolgoročno. Tudi ti treningi bodo za nekaj dobri. Moramo se držati pravil, saj je zdravje na prvem mestu. Še posebej moramo zavarovati starejše prebivalce, za katere je lahko virus usoden. Šport je pomemben, ampak življenje je pomembnejše.
 

Kaj je zdaj s sezono na Švedskem?

Končana je. Prvaka ne bo. Zveza je sicer določila mesta od 1 do 3, igralci bodo prejeli kolajne, vendar pokala ne bo prejel nihče.
 

Kako se je odrezal vaš Kristianstad, ki je nastopal tudi v ligi prvakov?

Bili smo tretji. Le točko za vodilnim Alingsasom. Štiri ekipe bi lahko osvojile ligo, ki je bila letos zares izenačena. Kaj to pomeni za evropske vstopnice, pa ne vem, odločala bo naša zveza SHF.
 

V vaši ekipi je tudi Slovenec, zlati mladinski reprezentant Gregor Ocvirk. Kako mu gre?

Tukaj je, dobro mu gre. Mislim, da so zanj zdaj treningi še najboljši in bo imel še največ koristi od situacije.
 

Kako, če pa ni rokometa?

Ker trenira zares zavzeto. To potrebuje. Več kondicije in discipline mu ne bo škodilo. Nasprotno.


 

Minilo je nekaj časa od polfinala EP. Po koncu ste dejali, da boste lahko šele čez nekaj časa dali oceno, ker ste želeli prej opraviti natančno analizo. Kaj je pokazala?

Da smo imeli zelo dober turnir. Na trenutke smo bili fantastični. Ob koncu pa so se pokazale stvari, ki nam manjkajo. Razlogov je več. O njih ne bi razpredal, jasno pa je, če želimo narediti še en korak, moramo biti naslednjič malo bolj pametni.


 

Boste naslednjič, ko boste naposled srečali reprezentante, kaj spremenili?

Gotovo bom. Ne bi pa o tem javno govoril, najprej se moramo videti s fanti. Oni bodo prvi izvedeli, kako in kaj naprej.
 

Ste v stiku z Urošem Zormanom, vašim pomočnikom?

Govorila sva pred kakšnim tednom. Z nekaterimi igralci sem bil na zvezi prek družbenih omrežij. Želim ohraniti stik z reprezentanti, ni pa lahko v teh časih. Pri vsakem so okoliščine drugačne.


 

Ste se pogovarjali tudi z ljudmi na RZS?

Seveda. Bili so tudi pri meni na Švedskem pred to krizo. V dobrih odnosih smo, je pa težko, ker nihče od nas ne ve, kaj bo in kdaj bo.
 

Računate na junijski tekmi z vašo nekdanjo reprezentanco Srbijo?

Če povem po pravici, ne verjamem, da se bo poleti še kaj igralo. Lahko pa se hitro vse spremeni. Ne preostane nam drugega, kot da čakamo na odločitve in upamo na najboljše.