Privežite se, v Kairu se začenja boj za kolajne med velesilami

O 27. svetovnem prvenstvu v Egiptu si lahko mislimo marsikaj, zaradi pandemije koronavirusa se bo v zgodovino zapisalo kot najbolj depresivno, a moramo priznati, da so bile četrtfinalne tekme prava sladica. Tudi naključni gledalci v Sloveniji so si grizli nohte, ko so gledali 150 minut rokometa in videli srhljivki, ki sta se končali z zmagama Danske in Francije. Manj stresa so preživeli Španci in še manj Švedi.



Današnji večer v osrednji dvorani v Kairu, kjer so Slovenci doživeli bridek konec in bili za gol prekratki za izločilne boje,
prinaša polfinalna obračuna Francija – Švedska (17.30) in Španija – Danska (20.30).



Kakorkoli je bilo prvenstvo z rekordnimi 32 reprezentancami, od katerih nekatere ne bi premagale slovenskega prvoligaša Dobove, presenetljivo in na trenutke bizarno, so na koncu v boju za kolajne ostale dobre znanke. Španci so evropski prvaki, Danci svetovni in olimpijski prvaki, Francozi rekorderji po številu naslovov (6) in Švedi štirikratni svetovni prvaki. Smetana za prste obliznit.



Španci so kot vino, iz leta v leto boljši, čeprav imajo v svojih vrstah še vedno Raula Entrerriosa (39), Daniela Sarmienta (37), Virana Morrosa (37), Gedeona Guardiolo (36) in Joana Cañellasa (34), ki so jih odpisali že pred EP 2018 na Hrvaškem, a so osvojili naslov in ga ubranili lani na Švedskem.



V četrtfinalu so lažje, kot je bilo pričakovati, premagali Norveško. Obramba je razorožila Sanderja Sagosena, ki je zadel le štirikrat. Alex Dušebajev je bil je dvakrat bolj učinkovit. Zdi se, da ima selektor Jordi Ribera najboljše razmerje med izkušnjami in mladostjo in da lahko Španija po letih 2005 in 2013 tretjič osvoji rokometni Mt. Everest.
 

Danci kot mačke

Toda pred njo bo visoka ovira. Danska zlepa ne bo predala praporja. Da ima kot mačke, ki se sprehajajo v praznih dvoranah, devet življenj, je pokazala na maratonu z dvema podaljškoma in izvajanjem sedemmetrovk proti žilavi domači reprezentanci.



V ospredju sta bila hrvaška sodnika, ki sta po splošni oceni odlično opravila delo, ko mnogim tudi na igrišču niso bila jasna pravila. Prvi zvezdnik Mikkel Hansen je podaljšek in loterijo sedemmetrovk spremljal s stola ob igrišču in po koncu skočil v objem soigralcem, tudi vratarju Niklasu Landinu in strelcu odločilnega gola Lasseju Svanu.



»Mislil sem, da smo izgubljeni, ampak potem smo dobili še eno priložnost. Takšne tekme še nisem doživel v karieri,« si je oddahnil Landin, soigralec Mihe Zarabca iz evropskega prvaka Kiela. Kot da selektorja Nikolaja Jakobsena niso izučile slovenske izkušnje z Egipčani, je vztrajal pri igri 7 na 6, kar se mu je skoraj maščevalo.

»To je bila nora tekma. Izmučeni smo, toda imeli smo zgodnejši termin, zato verjamem, da bomo do polfinala okrevali. Želimo ubraniti naslov,« je odločen Jakobsen.


 

Tudi brez Karabatića gre

Tudi Francozi so se v polfinale uvrstili skozi šivankino uho, po podaljšku proti presenetljivo dobri Madžarski, ki ji je v dodatnih desetih minutah zmanjkalo moči in je zadela samo še dvakrat. Francozi so tudi brez ikone zadnjih 15 let Nikole Karabatića, ki se je kot populistični politik posvetil twittanju, prišli v boje za kolajno, novi selektor Guillaume Gille pa je dostojno nasledil Didierja Dinarta.



Trikolori bodo favoriti proti Švedom, ki pa so tudi brez kopice standardnih članov prve sedmerke pokazali najlepši rokomet na mundialu in poželi simpatije. Katarce so razbili kar za ducat golov in pokazali, da niso bili naključno eni od slovenskih krvnikov. Upajmo, da ne bodo tudi na marčevskih olimpijskih kvalifikacijah v Berlinu.