V mondenem Erste Campusu na Dunaju se bo danes trlo znanih rokometnih osebnosti, ki bodo prisostvovale žrebu skupin za 14. evropsko prvenstvo. Prvič bodo evro gostile tri države in prvič bo na zboru najboljših na stari celini 24 reprezentanc. Med njimi tudi Slovenija, ki sodi v krog tistih z dodatnim poslanstvom: na EP 2020 bo lovila zadnji vlak za olimpijske igre v Tokiu.

Sinoči sta tekmece v ligi prvakov dobila Celje PL in Krim Mercator, danes ob 18.45 bo še precej bolj pomemben žreb za slovenski rokomet. Kroglice bodo določile tri tekmece čete selektorja Veselina Vujovića in hkrati prizorišče, kjer bodo fantje začeli misijo.



RZS bodo v hotelu Wimberger, kjer bo med drugim prvi mož EHF Michael Wiederer, zastopali predsednik Franjo Bobinac, generalni sekretar Goran Cvijič in direktor reprezentance Uroš Mohorič. Slednji ne skriva očitnih želja. »Najprej bi si želeli, da bi bila naša skupina v Avstriji, na Dunaju ali v Gradcu. To bi pomenilo, da bi imeli naši rokometaši ogromno podporo s tribun,« severna soseščina bolj kot sever celine mika Mohoriča, že vrsto let glavnega operativca v izbrani vrsti.
 

Hrvaška v Gradcu, Avstrija na Dunaju

Da bo Slovenija res igrala v Avstriji, je sicer natanko polovica možnosti. Znano je že, da bo Hrvaška igrala v Gradcu, Avstrija na Dunaju, Nemčija in Norveška v dveh ločenih skupinah v Trondheimu, Danska v Malmöju in Švedska v Göteborgu. Ker sta tako Norveška kot Nemčija v drugem bobnu s Slovenijo, to pomeni, da Slovenci gotovo ne bodo videli Trondheima.

Evropski prvak si bo zagotovil OI, še dve evropski reprezentanci bosta nastopili v olimpijskih kvalifikacijah poleg Danske, Norveške, Francije, Nemčije, Švedske, Hrvaške in Španije, ki so si to pravico zagotovile že na lanskem SP in se bodo na EP potegovale »zgolj« za odličja. Žlahtno kovino si želi tudi Slovenija, zmagovalni oder bi ji gotovo ohranil olimpijske sanje. Morda bi bilo dovolj tudi peto, šesto ali celo sedmo mesto, vendar Slovenci, tako Vujović, nočejo biti odvisni od drugih.



Žreb bo tudi zaradi širitve zelo pomemben. Znotraj bobnov so namreč velike razlike. Med nosilci je pisana druščina: vrnitve na vrh željna Francija, branilka naslova Španija, svetovna in olimpijska prvakinja Danska, domača Švedska, vedno močna Hrvaška in Češka. Eno ime močno izstopa … »Seveda si vsi želimo, da bi bili v skupini s Češko, ki ima med nosilkami daleč najnižji ugled,« je dejal Mohorič in pojasnil, da Slovenija tudi brez poraza v Latviji v kvalifikacijah ne bi bila v prvem bobnu.

Proti vsaki reprezentanci iz tretjega bobna bo Slovenija favorit, a vseeno bi bila denimo Švica bistveno lažji zalogaj kot Islandija.
»Težko je reči, v kakšnem stanju bodo reprezentance čez pol leta. Kar nekaj je takšnih, ki so močno odvisne od enega igralca, kakršna je Latvija z Dainisom Krištopansom. V tem smislu je Slovenija v prednosti, ker ima širino in se ji odsotnost igralca ali dveh ne pozna tako močno,« je na bazo vrhunskih posameznikov ponosen Mohorič, ki verjame, da bodo ti pokazali pravo vrednost, ko bo šlo zares. V kvalifikacijah je Slovenija namreč kazala bledo podobo.


 

Širitev sledi razvoju panoge

Še največji prepad je v četrtem bobnu z reprezentancami, ki merijo visoko (Rusija, Poljska, Srbija), in tistimi, ki jim je že preboj na EP velik dosežek: Nizozemska, BiH in Ukrajina. Mohorič kljub temu meni, da je bila širitev na 24 reprezentanc smotrna.

»Rokomet se razvija, krog kakovostnih reprezentanc se širi. Mogoče jih še ni 24, a z 20 bi težko naredili ustrezen tekmovalni sistem. Tako ostaja podoben kot doslej, s pomembno razliko, da bosta v glavni del vodili le dve mesti in ne več tri. Naprej se bodo prenesle le točke z ene tekme,« je razmišljal Mohorič. V drugem delu (Dunaj, Malmö) se bo na štirih tekmah odločalo o razvrstitvah, sledita še polfinale in finale v Stockholmu. »Odločilen bo drugi del, ampak vanj se je najprej treba uvrstiti,« je še dejal direktor.