Glas modrosti v slačilnici rokometašev Gorenja, kapetan David Miklavčič, je superpokalni poraz proti Celju hitro pospravil v predal in v malho vzel pozitivna spoznanja, ki mu vlivajo optimizem, da je pred Velenjčani še bolj uspešna sezona od prejšnje.

Vrnitev na drugo mesto v ligi NLB in osvojitev pokala RZS po 16 letih je več, kot so si pred sezono, v kateri so sestavili povsem novo ekipo, obetali črno-rumeni, od katerih navijači zdaj upravičeno pričakujejo nadgradnjo, saj je jedro ekipe ostalo skupaj, vseh pet novincev pa so izbrali po tehtnem premisleku.



Na superpokalu smo sicer v akciji zares videli samo dva, Grego Okleščna in vratarja Aljaža Panjtarja, oba sta se izkazala, Andris Celminš je bil na parketu le za hip, medtem ko sta bila Vladimir Bojanić in Žan Šol tako kot tudi Miha Kavčič poškodovana.
 

Z Bojanićem in M. Kavčičem bo lažje

»Lahko je reči, da bi kompletni premagali Celjane, ampak tega ne ve nihče. Sami smo krivi za poraz, ker smo storili preveč napak, res pa je, da se nam je poznala odsotnost omenjenih igralcev, zlasti v prvem polčasu smo bili preveč zmedeni. Brez krožnega igralca je težko. Bojanić je prišel kot zamenjava za Darka Stojnića, potrebujemo močnega sidraša na črti, skupaj z Miho Kavčičem bo pomemben steber v obrambi. Okleščen je očitno svojo kvoto napak porabil na pripravljalnih tekmah in je bil proti Celju zelo dober. Celminš je moja zamenjava na desnem zunanjem položaju, jaz sem bolj deklica za vse, on pa je klasični strelec, zadolžen za gole. Mislim, da bova dobra kombinacija, ko so bo čez čas privadil na novo okolje,« je besede spodbude Estoncu namenil nekdanji član Trima, Celja in Zagreba, ki je z Gorenjem v letih 2012 in 2013 osvojil dva naslova državnega prvaka.



Gorenje ima dobro pokrita igralna mesta, še najbolj »zvezdniški« pa je vratarski tandem Emil Taletović-Aljaž Panjtar. Prvi je bil imenovan za najboljšega čuvaja mreže minule sezone, drugi pa si kot okrepitev iz Celja obeta vsaj enakovreden status ...



»Vem, da je lahko to dvorezen meč, ampak verjamem, da bosta oba zadovoljna z minutažo, sezona bo dolga in vsak ima dobra in slabša obdobja. Za zdaj oba branita po polčas, vendar se bo to verjetno spreminjalo glede na formo,« razmišlja nekdanji reprezentant Miklavčič, ki bo sredi sezone dopolnil 37 let.


 

Prva domača tekma v Slovenj Gradcu

Na predstavitvi ekipe v Vili Blanca, le lučaj od Rdeče dvorane, ki bo še nekaj časa zasedena zaradi Pikinega festivala (Gorenje bo prvo domačo tekmo proti Krki gostilo 14. t. m. v Slovenj Gradcu), sta se trener Zoran Jovičić in direktor Janez Gams znova spretno izognila določitvi konkretnih ciljev, češ da ju zanima samo naslednja tekma in da si želita zmago na vsaki.





Miklavčiču, ki je osvojil vse lovorike v Sloveniji in na Hrvaškem, se zdi njun skromni pristop pravilen. »Seveda si želimo ubraniti pokal in osvojiti prvenstvo, ampak tega si za cilj pač ne moremo zastaviti. Gorenje se je že opeklo, ko je napovedovalo naslove. Celje je favorit in največji klub, zanj je logično, da si mora vselej zastaviti najvišje cilje. Mi imamo ta privilegij, da lahko napadamo iz zasede. Ob tem pa bomo morali paziti, da ne bomo izgubljali točk proti drugim ekipam. Liga bo še bolj izenačena, Ribnica je močna, Trimo se je okrepilo, nobeno gostovanje ne bo lahko,« opozarja »Miki«, čigar ekipa bo 1. SRL začela v soboto v Škofji Loki.


 

V pokalu EHF najprej v Šabac

Superpokalni poraz bi lahko na ekipo vplival spodbudno. »Fantom sem že pred tekmo rekel, da ne bo nič tragičnega, če ne dvignemo pokala. Poglejte, kaj se je zgodilo s Krko, ki jo je nenadejan uspeh uspeval in je pristala v ligi za obstanek. Veliko bolj pomembno je, kako sezono končaš in če jo bomo v podobnem slogu kot nazadnje, se lahko vmešamo tudi v boj za sam vrh,« je še povedal levoroki Grosupeljčan, ki ima tudi evropske ambicije. Gorenje se bo čez mesec v drugem predkolu pokala EHF pomerilo z nekdanjim velikanom Metaloplastiko iz Šabca. Lani je osam malo zmanjkalo za preboj v skupinski del, mogoče je čas za presežek tudi na mednarodnem prizorišču ...