Osvajalec čez noč izdajalec? Tamše: »Imam čisto vest!«

V rokometnih kuloarjih se je kot požar razširila vest, da se je Branko Tamše, ki so se mu v Celju Pivovarni Laško odrekli 27. septembra, v dneh pred derbijem med Koprom in Celjem mudil v dvorani Bonifika, in tam skupaj s koprskim kolegom Urošem Rapotcem vodil treninge in celo analizo tekmeca. Velenjčan se brani, da ni šlo za maščevanje, ampak prijateljsko pomoč, čeprav se, ko se ozre nazaj, strinja, da je bila stvar malce nerodna ...

Tamše še vedno uporablja klubski avtomobil Celja PL (sicer brez oznak) in bo v skladu s sporazumno prekinitvijo pogodbe v Zlatorogu še sedem mesecev prejemal plačo (pogodbo je imel do leta 2020). Da je sprejel vlogo svetovalca pri nekdanjih tekmecih, je sporno vsaj z moralnega vidika. V pogodbi namreč ni bilo klavzule, ki bi ga vezala s Celjem in mu prepovedovala delo pri konkurenci, se je pa izvedelo, da je obstajal t. i. gentlemanski dogovor med njim in upravo kluba, ki naj bi ga petkratni prvak s pivovarji s svojim delovanjem kršil.
 

Celje bo zaščitilo ugled kluba

Vodstvo Celja Pivovarne Laško je bilo razočarano nad Tamšetovo potezo in je napovedalo določene ukrepe, toda noče prilivati olja na ogenj. »Klub je glede na pridobljene in preverjene informacije, ki jih je dobil, ter v skladu s podpisanim sporazumom o prekinitvi pogodbe izvedel ukrepe in aktivnosti, s katerimi je ustrezno zaščitil svoj ugled in ime. Vso svojo pozornost sedaj namenja prihajajočemu obdobju, ki prinaša tekme in številne izzive, ki so za klub v tem trenutku izjemno pomembni,« je bil precej suhoparen in nekonkreten uradni odziv Celja Pivovarne Laško glede primera, ki buri duhove med navijači in tudi med trenersko srenjo.



Tamše je sicer za Delo osvetlil razloge za svoje ravnanje in se ob tem tudi malce posul s pepelom. Ni pričakoval, da bo odziv tako buren. »V pogodbi je aneks, v katerem piše, da Branko Tamše ni več v Celju, torej lahko gre drugam. Resnica je takšna, da je Uroš Rapotec postal trener Kopra v ponedeljek, 8. oktobra, to je devet dni pred tekmo s Celjem. Takrat me je poklical in me prosil, če mu lahko pomagam s svojimi izkušnjami v zvezi z rokometom, treningi, pripravo, ker je popolni začetnik in je zanj vse to novo. Rekel sem mu, da sem počaščen. Pogovarjala sva se eno uro, naslednji dan dve uri, o rokometu na splošno, o mojih desetletnih trenerskih izkušnjah v Velenju in Celju. To je bilo pred koprsko tekmo na Dolu pri Hrastniku. Čez tri dni smo se dobili v Ljubljani, Rapotec, jaz in ljudje iz vodstva kluba s predsednikom Aljošo Bertokom, pojedli smo kosilo in padla je zamisel, da bi prišel v Koper na kak trening, opazoval in podal svoje mnenje. Bil sem za to, žal se je zgodilo tako, da je ravno takrat prišla ta tekma s Celjem (17. t. m., bilo je 32:34, op. p.). Bil sem v Kopru, na treningu, analizi, Urošu sem povedal, kako sem stvari videl jaz in kako sem delal sam. Tudi zdaj sem bil na tekmi v Kopru proti Svišu,« je povedal Tamše.
 

"Pa naj bom Juda Iškarijot"

Morda bi ravnal drugače, če bi vedel, kako se bo stvar »izrodila«, pravi, in vsaj počakal, da se tekma s Celjem konča, ter potem priskočil na pomoč neizkušenemu prijatelju Rapotcu. »Vem, da sem zdaj v mnogih očeh Juda Iškarijot. Ampak imam čisto vest, ker delam v dobrobit slovenskega rokometa. Koprčani niso edini, ki se posvetujejo z mano. Tisti, ki me želijo pribiti na križ, naj me raje pokličejo, vsakemu bom povedal svojo zgodbo. Ničesar ne skrivam, če bi hotel kaj skrivati, se ne bi pojavil v Kopru vsem na očeh,« je nadaljeval Tamše in poudaril, da bi lahko takoj prevzel Motor Zaporožje in zares skušal prekrižati račune Celju v ligi prvakov, pa se je odločil, da bo raje počakal na naslednjo sezono: »Morda sem v očeh Celjanov grešni kozel, a to je zame povsem brezpredmetna in prenapihnjena zadeva.«