Po dolgotrajni koronakrizi ta teden prinaša nekaj več adrenalina v rokometni klub Celje Pivovarna Laško. V četrtek bodo v svoji dvorani Zlatorog, kjer počasi končujejo s treningi, nazdravili po prejetju pokala in kolajn ob osvojitvi naslova v predčasno končani sezoni, še bolj pomemben za prihodnost kluba bo petek. Takrat bo izvršni odbor EHF obelodanil imena zadnjih šestih ekip, ki bodo v naslednji sezoni nastopale v prenovljeni ligi prvakov. Predsednik kluba Jernej Smisl verjame, da bodo novice z Dunaja vesele ...
 

Deset udeležencev je znanih, med 14 kandidati bo samo šest srečnežev, ki bodo plesali med smetano. Zdi se, da v vašem klubu informacijo pričakujete s precejšnjo mero samozavesti. Od kod izvira?

Temelji na oprijemljivih dejstvih. Obstajajo razlogi, zakaj ocenjujemo, da bomo zraven. Nikoli ne moreš biti stoodstotno prepričan, a glede na kriterije, ki so bili izoblikovani skozi zadnja leta, štiri od petih popolnoma izpolnjujemo, tj. zgodovina, obisk, dvorana, marketinške aktivnosti ... Letos smo se uvrstili v osmino finala, kar je tudi plus. Glede na konkurenco verjamemo, da nas ne bodo spregledali. Škoda, ker nismo avtomatično zraven. A to je že druga tema.


 

Kakšna?

Ne vem, zakaj se v Sloveniji ne zastavi vprašanje, čemu slovenska liga po rejtingu ne sodi med najboljših osem. Mi si ga večkrat. Zakaj naši klubi nočejo sodelovati v evropskih pokalih ali jih jemljejo z levo roko? Vemo, koliko klubov se je odreklo Evropi. Po drugi strani pa ravno ti trdijo, da skrbijo za prihodnost slovenskega rokometa. To ne gre skupaj.


 

Kako pomembno je za Celje, da ohranja status evroligaša?

Zelo pomembno je za nas, da ostanemo na tem prvem vlaku. Zgodile se bodo velike spremembe, prvi je finančni vidik, drugi terminski. Tekme bodo po novem med tednom in ne več ob vikendih, kar je za nas nekaj novega. Vikend termin je do neke točke dosegel maksimum. Življenjski slog se spreminja. Ob koncih tedna gredo ljudje pogosto na izlete in jih ni doma. Zdaj bomo morali nagovoriti novo ciljno publiko. To nam predstavlja izziv. Če se vrnem na finance, odslej bodo za klube namenjena bistveno večja sredstva, za kar je zaslužen tudi naš Gregor Planteu, predsednik združenja evropskih klubov (FCH), ki se je pogajal z EHF. Pomembna novost je, da bo tudi nova evropska liga, torej po moči drugo tekmovanje, klubom povrnila vse tekmovalne stroške. Tukaj vidim priložnost, da se slovenski predstavniki ne bi več zaradi strahu pred izgubami odpovedali evropskim ambicijam. Stvari gredo na boljše.


 

Kako močno vas je prizadela koronakriza?

Posledice bodo vidne šele kasneje. Ravno danes sem se pogovarjal z vplivnim človekom v nogometu in dejal je, da se bodo številke povsod zmanjšale. Vedno bolj bodo do izraza prišle organizacije, ki imajo vzdržne proračune, imajo razpršeno financiranje in okvirje, ki jih okolje lahko podpira. To je trajnostni razvoj.


 

Postali ste prvi rokometni klub, ki je objavilo trajnostno poročilo. V Sloveniji je novica manj odmevala kot v Evropi. Za kaj v bistvu gre?

Dobro ste rekli, v Evropi je naša poteza naletela na več odobravanja kot doma. To je korak naprej o poročanju kluba, delovanju kluba, zavez kluba. V tem prvem trajnostnem poročilu smo opisali vpletenost okolja, prepletenost sponzorjev, delo s podmladkom in razvoj kluba kot organizacije, ne samo športnega dela. Klub se mora razvijati na vseh področjih in s tem zagotoviti, da skozi krize, ki se dogajajo periodično na približno vsakih deset let, pride čim bolj zdrav.
 

Ste bili zaradi te usmeritve bolje pripravljeni na zadnjo?

Zdravstveno nihče ni mogel biti pripravljen, smo pa v sozvočju z vsemi deležniki v klubu razmeroma hitro povlekli določene poteze, ki so se izkazale za dobre, s tem pa prihranili kakšen evro, ki ga bomo lahko izkoristili kasneje, ko se bo pokazal tudi vpliv te krize na gospodarstvo. Karte se bodo precej premešale, tudi v klubskem rokometu. Preživeli bodo klubi, ki bodo imeli tveganje razporejeno. Imamo odvisnost od sponzorjev, odvisnost od sistemskih sredstev, od vstopnic, od TV-pravic ... Če pogledamo nemške klube, ki smo jih vedno imeli za vzor, oni so zelo odvisni od TV-pravic in vstopnic, kriza pa je najbolj prizadela prav ti področji. Neka zdrava mešanica vsega je po mojem mnenju najboljša rešitev. Ponosen sem, da je smo prvi rokometni klub s trajnostnim poročilom, v nogometu je to že kar uveljavljena praksa.


 

Mnoge razvite države so šport spoznale kot eno prioritetnih področjih in mu odločno priskočile na pomoč, kako ste zadovoljni z odzivom Slovenije?

Šport je bil v prvem protikoronskem svežnju deležen pomoči v obliki nadomestil plač samozaposlenim v športu. Zatem pa nisem zaznal vidnih ukrepov, uperjenih v šport. Mogoče je zdaj priložnost, da se resno pogovorimo o sistemskem financiranju slovenskega športa. Prišli smo do prelomnice, ko ne gre več naprej na obstoječi način. Osebno nisem za nekakšne gasilske akcije in parcialno reševanje problemov. Menim, da bi država in lokalna skupnost morali poskrbeti za t. i. grassroots, to je za podmladek, kar zadeva profesionalni šport, pa mora znati preživeti sam na trgu. Iz prizme RK Celje bi bil to ogromen korak. Težava je, ko mora klub ali zveza prihodke od sponzorjev, namenjene za profesionalno ekipo, uporabiti denimo za prevoze mlajših kategorij. Pri nas vztrajamo pri tem, da se morajo vse selekcije na gostovanja voziti z avtobusi z najvišjimi standardi varne vožnje. Za takšne stvari bi se morala najti sistemska sredstva.


 

Najpogosteje je omenjena potreba po spremembi davčne zakonodaje ...

Strinjam se, da so ena od opcij, kako pomagati športu, davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v šport. Prej pa je treba razčistiti, ali je šport gospodarska panoga ali nekaj, kaj je koristno za zdravje in družbo nasploh. Zato menim, da bi bilo treba ločevati med profesionalnim delom in delom z mladimi. To sta povsem ločeni zadevi, a hkrati v praksi močno prepleteni.
 

Rokometna liga se bo razširila z 12 na 14 klubov, kako ocenjujete to odločitev?

Če bi sledil zgolj lastnemu interesu Celja PL, bi zagovarjal, da bi liga imela osem članov. Za nas bi to pomenilo več atraktivnih tekem in več gledalcev. A treba je gledati širše. Realnost je takšna, da se liga ni končala, da smo morali najti pošteno in pravično rešitev. Menim, da je bila odločitev združenja prvoligašev, da vsi ostanejo v ligi in da se dva pridružita iz 1. B lige, smotrna. Tako so se odločili tudi v skoraj vseh tujih ligah razen na Hrvaškem in Madžarskem. Kakšna pa bo liga v novi sezoni, nihče ne ve. Vprašanje, kakšna bo gospodarska situacija, morda se zgodi drugi val pandemije koronavirusa. Kdaj bodo na tekmah lahko prisotni navijači, je tudi vprašanje.


 

Lahko rečete, kakšno bo Celje? Odšel je Diogo Silva, zamenjali ste vratarja, ni jasno, ali bo ostal Domen Makuc ...

Tudi pred zadnjo sezono nihče ni pričakoval, da se bomo uvrstili v osmino finala. Vsako sezono pride do veliko sprememb, ker je naše poslanstvo v danih razmerah takšno, da izoblikujemo mlade igralce, ki gredo potem v bogate tuje klube. Mi smo zadovoljni, ker od tega dobimo kak evro za tekoče poslovanje. Na drugi strani so zadovoljni igralci, ker smo zanje odlična odskočna deska.


 

Pa bodo zadovoljni tudi navijači, ki pričakujejo predvsem zmage?

Ekipa bo močna vsaj tako, kot je bila v tej sezoni. Imamo mlade igralce, vsi so izjemno perspektivni. Poleg tega bodo leto starejši in bogatejši za sezono izkušenj. Potencial je velik, delovna vnema ogromna, še bolj bomo okrepili strokovni štab, v katerem bo stalno deloval kondicijski trener Primož Pori. Verjamem, da bo Celje konkurenčno v Evropi.