Če kdo ve, kaj je potrebno za uvrstitev na olimpijske igre, je to Uroš Zorman.

Pred petimi leti je bil na tričetrt že odpisan pri selektorju Veselinu Vujoviću. Ko je v Malmöju vstopil na igrišče, je Slovenija proti Španiji zaostajala s 14:19, nato pa je zrežiral preobrat za zmago s 24:21, ki je našim rokometašem odprla vrata Ria. Fantje bodo potrebovali takšnega junaka, ko bodo od danes do nedelje na turnirju v Berlinu lovili Tokio. Tja gresta dve reprezentanci od štirih.



Slovenija je aprila 2016 sploh prvič premagala Španijo, minimalni poraz s Švedsko in zmaga nad Iranom sta bila dovolj, da so se naši reprezentanti tretjič prebili na igre pod petimi krogi. Tam je Zorman, zdaj pomočnik selektorja Ljubomirja Vranješa, na najboljši način sklenil reprezentančno kariero.



Tokrat je zgodba v marsičem podobna. Slovenci se bodo najprej danes ob 17.45 pomerili z Alžirci, ki so avtsajderji turnirja, potem pa jih jutri že čaka prva zaključna žoga proti Nemčiji, ki je prav tako še ni ugnala na pomembni tekmi. Če se bo zalomilo, bo v nedeljo popravni izpit proti reprezentanci iz Vranješeve domovine Švedske.



»Da, lep je spomin na Malmö 2016. Tudi takrat smo prišli z željo po dokazovanju, saj smo pred tem na EP na Poljskem izpadli že v skupinskem delu. Tokrat imamo grenak priokus, saj smo si na SP v Egiptu želeli več. Igralci imajo zato še dodaten motiv, kar je dobro,« je po prihodu v Berlin prvo vzporednico povlekel Zorman.



Nekaj igralcev je v podobni vlogi, kot je bil takrat on, zanje bo to zadnja priložnost za udeležbo na največji športni prireditvi. »Gotovo, v karieri vedno nekega dne prideš do končne postaje, marsikdo se zaveda, da je to njegova zadnja priložnost, čeprav bodo naslednje igre verjetno že čez tri leta,« je dejal Zorman, ki je nastopil na OI 2004 v Atenah kot 24-letnik in OI 2016 v Riu kot 36-letnik.


 

Vstali iz pepela

Verjame, da si Slovenija zasluži četrto olimpijsko vozovnico. »Za to smo garali od lanskega EP na Švedskem, kjer smo se znašli na ničelni točki in komaj spoznali Vranješa, ki nas je dvignil iz pepela. V Egiptu smo imeli veliko težav in smole, pa smo vseeno prišli na prag četrtfinala. Ves ta trud bi bil z uvrstitvijo na OI na nek način poplačan.«



Če je prva zmaga proti Španiji prinesla Rio, bi lahko prva zmaga z Nemčijo prinesla Tokio ...

»Tudi brez visokih igralcev imamo dovolj kakovosti in dovolj dolgo klop, da se lahko merimo z vsakim. Niti Nemci niti Švedi niso bavbav, tudi Nemci bodo enkrat padli. Sicer igrajo doma, a dvorana bo prazna. Če bomo odigrali tako, kot znamo, se nimamo česa bati. Lahko se nas kvečjemu bojijo. Švedi? Po tistem Malmöju se je jeziček na tehtnici nagnil na našo stran. Osebno vidim veliko več naših prednosti kot slabosti. V vseh pogledih sem optimist,« srednja pot nikdar ni bila Zormanova izbira.


 

Še stroka je utrujena

Rekorder po številu nastopov za reprezentanco hkrati svari, da današnje tekmice Alžirije ne gre jemati zlahka, priložnosti za taktiziranje in počitek nosilcev igre ne bo.

»Tri tekme v treh dneh so velik napor, sploh v tem koledarskem letu, ko je pandemija koronavirusa zgostila spored. Igralci so januarja na SP odigrali 7 do 9 tekem, prišli v klube in imeli v februarju še 9 do 11 tekem. Mi smo za nameček v torek gostili Poljake. Kapo dol igralcem, da vse to zmorejo, že mi kot strokovni štab smo utrujeni, kaj šele oni. Ampak ni česa skrivati, na vsaki tekmi je treba iti na polno in na zmago. Če bomo špekulirali, se nam lahko hitro zatakne. Alžirci so sveži, zlasti na prvih tekmah visoko motivirani in agresivni,« opozarja Zut, čigar želja po novem obisku športnega Olimpa ni z leti prav nič splahnela.



»Ogromno bi mi pomenilo. To so sanje vsakega športnika in tudi trenerja. Biti na igrah v dveh vlogah je privilegij, ki ga ne dočaka veliko ljudi. Držim pesti za fante in vse nas.«