Neomejen dostop | že od 9,99€
Deskar na snegu Žan Košir, lastnik treh olimpijskih medalj, je na tokratnih igrah v Pekingu po daljši izolaciji zaradi okužbe z novim koronavirusom v soboto prvič treniral na snegu. Po današnji drugi vadbi je zatrdil, da kljub težavam, ki so se zgrnile nanj, verjame vase. »Ne glede na vse grem odločen na tekmo ... Verjamem v srečen konec zgodbe.«
Deskarje na snegu kvalifikacije paralelnega veleslaloma čakajo 8. februarja, poleg Koširja bodo tekmovali še Gloria Kotnik ter Rok Marguč in Tim Mastnak. Med omenjenimi je bil v daleč najslabšem položaju Košir. »Najtežje je to, da sem imel v prejšnji sezoni dobre izide in sem tudi zmagal v svetovnem pokalu. V tej temu ni tako, ni bilo nekega vrhunskega rezultata. Zato smo načrtovali v Pekingu ključne zaključne priprave in testiranja opreme, ki smo jo kar veliko pripeljali s seboj,« je načrt pred odhodom na OI pojasnil Košir.
Sedaj tega ni bilo, vse je zanj postavljeno na glavo. »Moral se bom na pamet nekako odločati, kaj naj bi bilo dobro za nastop. Improvizacija bo tudi na dan tekme. Sem pa v svoji glavi naredil zaključek, da grem ne glede na vse, kar je za mano, odločen na tekmo, da verjamem vase. Le to me lahko pripelje do dobrih nastopov.«
»Serviser je še vedno v izolacijskem hotelu, spet velika težava za priprave in tekmo. Ostali iz reprezentance, ki so že tako obremenjeni s svojimi problemi, mi morajo nositi hrano, tudi v fitnes ne morem. Danes sem tako vstal ob šestih zjutraj, da sem ob pol devetih prišel na trening. Pol ure sem najprej čakal na voznika, ni bilo ljudi za obvezno testiranje, jedel tudi nisem, zalo je mrzlo,« je prvi del vse prej kot navadnega olimpijskega dneva strnil Košir.
Šok za njegovo telo je bil, ko je prišel iz dobrih 20 stopinj Celzija iz hotelske izolacije na dobrih 20 pod lediščem na prvi trening. Ker je bil pozitiven na novi koronavirus po prihodu na Kitajsko, kar so 28. januarja sporočili iz slovenske olimpijske odprave. Nato je bil v izolaciji dolgo obdobje v osami sobe.
»Optimistično smo šli iz domovine. Imeli smo pred tem dva tedna zelo dobrih priprav. Dobili tudi potrditev z negativnimi koronskimi testi tik pred odhodom, da smo zdravi. Tudi počutje je bilo dobro. Mirna pot je bila, veliko prostora je bilo v letalu.«
Pot ni obetala kaj posebnega, še manj šoka, ki se je zgodil prvi dan po prihodu v kitajsko prestolnico, kjer so testiranje opravili takoj po prihodu na letališče.
»Po prihodu v gore nad Pekingom in olimpijsko vas je bilo pol ure za počitek, potem bi šli jest, v fitnes, na terapijo in dan pozneje na trening. Pet minut pozneje pa me pokličejo, da sem bil pozitiven na novi koronavirus.«
Začela se je drama. »Vse se je v trenutku postavilo na glavo. Čakal sem v sobi, počutil sem se slabo, ker sem imel občutek, da se mi vsi bojijo. Da me želijo čim prej odstraniti iz ekipe. Kar mi je razumljivo, po vseh pripravah na ta način z okužbo ogroziti nastop na OI ...«
Koširja, ki se je sicer počutil dobro, so brez simptomov nato z reševalnim vozilom odpeljali v izolacijski hotel Shuanglong v neposredni bližini prizorišč tekem v alpskem smučanju.
»Smo na Kitajskem, večina ne zna angleškega jezika. Le kimajo in te lahko odpeljejo kamorkoli, nič ne veš takoj po prihodu. Bil sem brez prtljage, imel telefon s prazno baterijo. Upal sem, da bo vsaj internet delal tam, kamor so me peljali. Prvih osem obrokov je bilo enakih do potankosti, povsem hladnih. Začetek s hrano je bil najtežji.«
Stresni začetek bivanja v izolaciji je to bil, ki ni vplival dobro na priprave na največji športni dogodek štiriletnega obdobja. Hotel nima veliko zvezdic, marsikdo, ki se je iz njega vrnil, je dejal, da v njem zagotovo ne bi dopustoval. Pa ne le zaradi slabih občutkov po preživeti izolaciji.
Ti so zaporniški. Ljudi se sreča trikrat na dan, ko prinesejo hrano ter zjutraj obenem opravijo test in nekaj drugih pregledov. Odete v skafandre od glave do pete se jim vidijo le oči. Na nekaj kvadratnih metrih sobe, kamor je bil Košir zaprt, tudi ni mogoče trenirati, le nekaj malega kondicijske vadbe je mogoče opraviti.
»Po tem prvem začetku sem kmalu naredil načrt, kako naprej. Želel sem si, da bi bil čim prej negativen, drugače bi šlo vse po zlu. Prepričan sem bil, da bom tem res izjemnim okoliščinam kos, da to zmorem, da tako pač je. Iskal sem način, kaj narediti, da mi bo bolje glede bivanja. S prevajalniki sem osebam, ki so skrbele za nas, 'težil', da so mi čim bolj ugodili, da so mi prinesli kaj drugega za jest ...«
Skupaj z Ilko Štuhec je bil predviden za zastavonošo na odprtju OI, vendar mu je tudi to vlogo okužba preprečila. Izolacijski hotel je po dveh zaporednih negativnih testih zapustil v petek, na dan uradnega začetka OI. »Sedaj sem tukaj, opravil sem dva treninga, jutri bo počitek, potem pa že tekma. Scenariji, ki jih ne moreš vnaprej predvideti, imajo neverjetne zgodbe, in upam, da bo ta tista s srečnim koncem,« je ob vznožju tekmovališča optimistično zaključil Košir.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji