Žan Košir: Nisem še prišel do zadnje ovire v svoji karieri

Zimske olimpijske igre v Pekingu so za naše športnike izjemno uspešne, s številnimi vrhunskimi rezultati in medaljami pa dokazujejo, da smo Slovenci izjemen narod, kjer se kalijo posebni športni talenti.

Svojo olimpijsko zgodbo sta na tokratnih igrah spisala tudi Žan Košir in Jakov Fak. Čeprav končni rezultati niso dosegli pričakovani ciljev, pa ostajata osredotočena na prihodnost in na naslednje športne izzive. V preteklosti sta morala premagati že marsikatero oviro, zato sta po toliko letih opremljena s pravim »orožjem«, s katerim premagujeta še tako zahtevne trenutke. »Jaz imam močno voljo in vem, da še nisem prišel do zadnje ovire v svoji karieri,« optimistično zre v prihodnost Žan Košir in ob tem oriše osnovno filozofijo vrhunskih športnikov – vztrajati tudi in predvsem, ko je nemogoče težko.

»Raziskujte, kaj vam življenje ponuja«

Žan Košir je nedvomno eden večjih osmoljencev letošnjih olimpijskih iger, saj je moral ob pristanku na Kitajskem zaradi pozitivnega testa na covid-19 kar nekaj dni preživeti v izolaciji. Tako je zapravil ogromno neprecenljivega časa, ki bi ga sicer namenil treningu za tekmo.

V svoji karieri je že marsikdaj pokazal, da se zna spopasti s takšnimi trenutki, in tudi tokrat namerava nadaljevati odločno in bojevito.

Preverite, kako se je v podobnih na videz brezizhodnih položajih znašel že v preteklosti in kako je prav ljubezen do športa tisto glavno gibalo, ki ga potiska naprej.

Kako ste se začeli ukvarjati s športom in koliko ste bili stari?

Življenje na podeželju ponuja številne priložnosti za svobodno gibanje. Ko spoznaš, da je tvoje telo narejeno za to, da se čim več premika, potem ne moreš več brez tega. Že samo igra s sosedi te spozna s številnimi športi. Ko sem začel hoditi v prvi razred osnovne šole, sem želel podrobneje spoznati športe, ki so jih v šoli ponujali v popoldanskem času. Najprej sem si izbral namizni tenis, ki sem ga igral od 7. do 10. leta, nato sem dve leti treniral atletiko, zatem še eno leto rokomet. Vsi ti športi so mi bili nekaj časa zanimivi in sem se od njih veliko naučil. Potem pa sem v nekem trenutku z muko začel hoditi na treninge, zato nisem več imel želje po resnejšem ukvarjanju s tekmovalnimi športi. No, dokler se nisem pri 14 letih prvič preizkusil na deskarskem tekmovanju in nato začel pri 15 tudi trenirati. Dvaindvajset let pozneje še vedno lovim svoje sanje na deski in se poleg rekreativno ukvarjam z mnogimi športi, ki mi dajejo veliko zadovoljstva.

Kako hitro ste ugotovili, da je to to, da je to vaša strast in način življenja? Kateri je bil tisti prelomni trenutek?

V tekmovalnem športu so rezultati tisti, ki te zasvojijo. Izbral sem šport, ki se dogaja v naravi, po navadi v zasneženem visokogorju. Trenutki, ki jih doživljamo ob sončnih vzhodih nekje nad 3000 metri skoraj vsak trening v pripravljalnem obdobju, so nekaj nenadomestljivega. Zame pa so rezultati na tekmah še vedno glavna motivacija, da se odpravim na jutranji trening. Zato menim, da je bil prelomni trenutek prav moja prva tekma na Kobli, ko sem zmagal v kategoriji dečki netekmovalci. Drugače pa je šport moj način življenja in mi v rekreativnem smislu pomeni sprostitev.

Kateri pa je bil prelomni trenutek v karieri, ko je bilo morda težko, ko je bilo potrebne veliko volje in vztrajnosti in ki je odločilno vplival na vašo kariero?

V tako dolgi karieri, kot je moja, pride veliko ovir in težkih trenutkov. Takrat je lahko zelo težko, še posebej ko se z določeno situacijo srečaš prvič. Zamislite si, da vam 9 mesecev ped vašimi prvimi olimpijskimi igrami po opravljeni magnetni resonanci povejo, da boste morali na operacijo hrbta. Predstavljate si, da vam mesec po osvojenih treh kristalnih globusih zdravniki dve leti ne znajo diagnosticirati poškodbe in ne morete tekmovati. Predstavljajte si, da vam ob prihodu na olimpijske igre prvi dan povejo, da ste pozitivni na koronavirus, in vas pošljejo v izolacijo za enajst dni. No, vsak ima veliko takih trenutkov, vsi so na koncu rešljivi, ampak brez vztrajnosti in močne volje vas že to, da ste dva dni brez tople vode ali pa eno uro brez interneta, lahko pripelje do trenutka, ko ne morete več. No, jaz imam močno voljo in vem, da še nisem prišel do zadnje ovire v svoji karieri.

Kdo in kako vam je skozi kariero najbolj pomagal, da ste vztrajali in ste letos spet odpotovali na olimpijske igre?

Okoli mene je poleg družine seveda veliko posameznikov in organizacij, ki me podpirajo in mi ključno pomagajo pri doseganju ciljev. V športu smo res privilegirani glede podpore, na koncu pa nam, če smo uspešni, vsi čestitajo in okoli vratu obešajo medalje. Pri nas se uspeh meri in nagrajuje. Res sem izjemno hvaležen vsakemu, ki je del mojega mozaika. Vsak pravi športnik pa bo na koncu moral, ne glede na podporo, sam pri sebi čutiti nadpovprečno željo, da bo lahko premagoval ovire, ki jih je treba premagati na poti do uspeha. Prostor med potniki na olimpijske igre si je treba prigarati. 

Vaš glavni nasvet vsem mladim, ki sledijo svojim sanjam (naj bo to šport ali kakšno drugo področje)? Kako naj vsak dan najdejo pravo motivacijo za nadaljevanje?

Mladim bi svetoval, naj se ne omejujejo na eno samo področje. Naj raziskujejo, kaj vse jim življenje lahko ponuja. Če najdejo strast v čemer koli, naj se ne zaustavijo pri prvem slabem dnevu, rezultatu ali zavrnitvi. Napredek pa je glavna gonilna sila in dokler je možno vsak dan ustvariti nekaj več, moramo to storiti. Le tako bomo pozabili na vse prepreke, naj bo zadovoljstvo zaključek vsakega vašega dneva. 

Jakov Fak: Vedno sem se želel vrniti na najvišjo možno raven

FOTO: SKB

Tudi Jakov Fak je takoj začutil posebno strast, ki ga je vezala na biatlon. »Vse je prišlo nekako spontano, ne spomnim se, da bi se zgodil neki prelomni trenutek. Mislim, da sem od samega začetka užival v tem prelepem športu,« se svojih začetkov spominja Fak, ki se lahko danes pohvali z dvema olimpijskima medaljama. Vendar tudi njegova šampionska pot ni bila vedno enostavna: »V moji karieri je bilo veliko težkih trenutkov, ampak vedno sem imel željo vrniti se na najvišjo možno raven. Premikati svoje meje in poskusiti biti boljši, kot si bil včeraj, mi je bilo vedno v izziv.« In prav s takšno osredotočenostjo zre v prihodnost in mladim, ki sledijo svojim sanjam, svetuje: »Verjemite vase, tudi ko pridejo težka obdobja, ko nihče ne verjame v vas. Delajte vztrajno in sistematično, saj bodo prej ali slej prišli tudi rezultati.«

KVIZ: Kako dobro poznate naše olimpijske junake

Odgovorite na šest vprašanj in preverite, kakšno je vaše znanje o olimpijskih igrah in predvsem o naših največjih olimpijskih junakih.

Naročnik oglasne vsebine je SKB banka