Pohajkovanje, obvezni »šport« pariškega vsakdana

V času olimpijskih iger organizatorji v sicer dvomilijonskem Parizu pričakujejo več kot petnajst milijonov obiskovalcev. Ker ne gre le za izvedbeni, ampak tudi logistični zalogaj, se prebivalci sprašujejo, ali bosta v turistično navadno mirnem obdobju res zavladala gneča in kaos ali pa bo znosno, ker jih takrat večina namerava zapustiti mesto.

Francoska prestolnica je precej obvladljiva peš, za lažjo orientacijo v zvezi z javnim prevozom pa si je mogoče naložiti olimpijsko aplikacijo Paris 2024 Public Transport in kupiti, sicer samo na spletu (ratp.fr), eno- ali večdnevno vozovnico za neomejeno število voženj po Parizu in širšem departmaju Île-de-France.

Napovedujejo se tudi nekatere podražitve, a po začetnem poskoku cen nastanitev pred nekaj meseci te zdaj upadajo, saj naj bi hotelirji med drugim podcenili iznajdljivost obiskovalcev, še posebno Francozov, ki so, kot je navedel portal Le Bonbon, ​pokupili 70 odstotkov vstopnic ter si zagotovili nastanitev kar pri sorodnikih in prijateljih.

Čeprav bo zaradi tekmovanj, razpršenih po vsem mestu, od središča do predmestij, gibanje ponekod omejeno, glavne znamenitosti ne bodo zaprle svojih vrat. Če boste takrat v Parizu tudi vi, je tu nekaj idej, kako (še) – olimpijsko navdahnjeno, se razume – preživeti čas.

Na olimpijske igre se bo odpravilo tudi nekaj tisoč Slovencev

Spoznavanje z mestom

Najboljši način prvega ali vnovičnega srečevanja z mestom so sprehodi. Pariz je sprehajalcem naklonjen: na vsakem koraku ponuja občudovanje arhitekture, kukanje v izložbe, priložnost za nakupe, obisk znamenitosti, počitek v parku, posedanje v lokalu, opazovanje zanimivo oblečenih mimoidočih ... Prav lahko je zaiti ali skreniti z začrtane poti in tega prav nič obžalovati. Baudelaire je temu rekel biti flâneur (pohajkovalec). Pariz je poln zgodovine, umetnosti, šarma in zgodb – v prepletu »presunljivih in dramatičnih življenjskih zgodb ter velemestnih ikon« ga v svoji nedavno izdani knjigi Pariz, ljubezni iz drugih časov slikovito popiše Vesna Milek. Mimi Podkrižnik pa je pred leti v Delu za to priporočila ogled muzeja Carnavalet, ki je »krasen muzej v osrčju pariške četrti Marais, nadvse zgovoren s svojimi zgodbami o zgodovini francoskega glavnega mesta«. Pred nekaj leti prenovljena institucija v stavbi iz 17. stoletja med drugim hrani Voltairov naslanjač, čeveljce, ki so menda pripadali Mariji Antoaneti, uhane v obliki giljotine in model Bastilje iz kamna, ki jo je tvoril.

Eden od prepoznavnih zaščitnih znakov Pariza so prodajalci knjig na obrežjih Sene, bukinisti. FOTO: Kevin Coombs/Reuters

Rojstni kraj sodobnih iger

Univerza Sorbona že od njenih začetkov sredi 13. stoletja velja za nadvse ugledno in prestižno. Konec 60. let prejšnjega stoletja je bila središče študentskih protestov, pred letošnjimi evropskimi volitvami je Emmanuel Macron prav tam govoril o potrebah in umrljivosti Evrope, Mednarodni olimpijski komite pa imel slovesnost ob svoji 130-letnici, saj ga je leta 1894 tam ustanovil Pierre de Coubertin.

Dvigujem svoj kozarec za olimpijsko idejo

Predsednik MOK Thomas Bach je ob obletnici de Coubertina oklical tudi za mirovnega aktivista in poudaril, da je njegova vizija o boljšem svetu, ki ga gradi povezovalna moč športa, še bolj aktualna kot kdaj prej. Prostorov, od koder so šle sodobne olimpijske igre v svet in letos že tretjič v zgodovini prišle v Pariz, si trenutno sicer ni mogoče ogledati, je pa trg pred univerzo dobro izhodišče za raziskovanje petega pariškega okrožja. Tam so med drugim še knjigarna Shakespeare & Company, Panteon, Luksemburški vrt, prizorišča snemanja serije Emily v Parizu, slikovita ulica Mouffetard in velika pariška mošeja.

Počivališče olimpijske bakle

Olimpijska bakla je od prižiga ognja v starodavni grški Olimpiji obredla svet, prečesala metropolitansko Francijo, kamor je priplula z barko iz 19. stoletja, in njena čezmorska ozemlja. V Parizu bo pred odprtjem iger 14. in 15. julija, od 26. julija pa v parku Tuilerije, ki Louvre povezuje s trgom Concorde. Ta bo med drugim prizorišče tekmovanj v breakdanceu, ki letos debitira na igrah. Istoimenska postaja metroja je zaradi tega zaprta. Tuilerije bodo za javnost dostopne le deloma (ali celo zaprte). Kljub temu naj bi bile odprte dovolj, da si bodo sprehajalci lahko ogledali olimpijski ogenj, ki bo tam gorel v času iger.

Instalacija v Tuilerijah nekaj dni pred odprtjem iger FOTO: Abdul Saboor/Reuters

V bližnjem Louvru, ki obiskovalcem priporoča vnaprejšnjo rezervacijo vstopnic na spletu, je poleg obleganih artefaktov, kot so Miloška Venera, Hamurabijev zakonik, Mona Liza in nedavno restavrirano platno Svoboda vodi ljudstvo Eugèna Delacroixa, vse do septembra na ogled začasna razstava Olimpizem, moderni izum, antična dediščina, ki razlaga ozadje nastanka modernih olimpijskih iger, njegov politični kontekst in naslanjanje njihovih snovalcev, s Pierrom de Coubertinom na čelu, na staro Grčijo.

Ogled otvoritvene slovesnosti

Kdor bo v Parizu v času odprtja iger, ne sme zamuditi slovesnosti, ki bo, če jo bodo izvedli po načrtih, prav spektakularna. Napovedujejo, da bo največja doslej, pa tudi drzna, izvirna in edinstvena ter da se bo zapisala med najbolj zapomnljive trenutke v olimpijski zgodovini. Približno 10.500 športnikov se bo po Seni podalo na šestkilometrsko pot do Trocadéra, kjer bo drugi del prireditve. Za velik del obiskovalcev bo ogled vzdolž trase, na zgornjih delih rečnih bregov, brezplačen. Z nekaj iznajdljivosti pa se lahko povzpnejo v zgornja nadstropja denimo obrečnih veleblagovnic ...

Pariška županja je končno zaplavala v Seni

Čeprav bo reka tudi poz­neje precej zasedena zaradi raznih tekmovanj, turistične ladjice ne bodo obstale na privezih. Po prilagojenih urnikih in v skladu z navodili, dostopnimi na spletu, bodo vseeno plule po Seni in tistim, ki bodo odprtje iger zamudili ali bi le radi doživeli ogled mesta s perspektive 10.500 nastopajočih, to omogočile. Ob vodi, zlasti na območjih La Villette in kanala Saint-Martin, bodo že tradicionalno vzpostavljene tudi pariške plaže za počitek in oddih, tokrat seveda v znamenju OI.

Pogled na pariške plaže, letos v znamenju OI FOTO: Yara Nardi/Reuters

Druženje in praznovanje

Na Trocadéru, v neposredni bližini Eifflovega stolpa, ki se je junija odel v olimpijsko preobleko, bo sledil drugi del slovesnega odprtja pariških iger. Vrtovi bodo namenjeni Parku prvakov, kjer bo 13.000 obiskovalcev na dan lahko brezplačno pozdravilo dobitnike odličij prejšnjega dne in z njimi praznovalo njihove uspehe. Skupno jih bo več kot tisoč. Program bo vsak dan od 29. julija do 10. avgusta (razen 30. julija, 2., 3. in 4. avgusta, ko bo park zaprt, 9. in 10. pa bo imel spremenjen odpiralni čas) potekal po ustaljenem urniku. Vsakokrat se bodo zvrstili tudi mimohod dobitnikov kolajn, kulturni program in prenosi finalov osrednjih tekmovanj.

Kot je povedal Martin Fourcade, predsednik komisije športnikov Pariza 2024, je Park prvakov »prelomen koncept poletnih olimpijskih iger, zasnovan za to, da športnikom omogoči nepozabne izkušnje«. Na severovzhodu Pariza, v parku La Villette, so organizatorji dodatno ustvarili posebno cono Club France, namenjeno izključno proslavljanju 571 francoskih športnic in športnikov na teh OI in njihovih uspehov. Celotno mesto bo sicer dihalo z igrami, tako da bo tudi zunaj teh dveh območij mogoče zlahka naleteti na prenose tekmovanj in druge tematske dogodke.

Pogled na Trocadéro s ptičje perspektive FOTO: Jean-Sebastien Evrard/AFP

Izlet v 16. okrožje

Prej omenjeni Trocadéro že leži v predelu Chaillot 16. pariškega okrožja, ki ga sestavljajo še Auteuil, Neuilly in Passy. Na splošno gre za mirno, urejeno, rezidenčno, z veleposlaništvi in sedeži priznanih podjetij posejano območje. Tam že skoraj pregovorno prebivajo najpremožnejši Parižani, običajen turist pa se tja navadno ne poda; še najdlje, nemara, do Trocadéra.

Vendar 16. okrožja ne gre podcenjevati, izjemno prijetno je in polno zanimivosti. Tam so na primer dva od lepših mostov čez Seno, Bir-Hakeim in Mirabeau, hiša pisatelja Honoréja de Balzaca, vila La Roche, delo arhitekta Le Corbusiera, z več drugimi vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine; muzej Marmottan Monet, posvečen utemeljitelju impresionizma (gibanje letos praznuje sto petdeset let); obsežen park Bulonjski gozd in navsezadnje znameniti športni objekti, ki tudi med olimpijskimi igrami ne bodo samevali. To so denimo stadion Pierra de Coubertina, zgrajen leta 1937 in prenovljen za letošnje igre, teniški stadion Roland Garros in matični stadion nogometnega kluba Paris Saint-Germain Parc des Princes. Razen z vstop­nicami za tekmovanja jih tokrat sicer ne bo mogoče obiskati.

Francoska olimpijska prvakinja v preskakovanju ovir s konjem Penelope Leprevost v najznamenitejši dvorani versajske palače FOTO: Stefano Rellandini/AFP

Potovanje v času

Tudi palača Versailles, ki se je iz lovskega dvorca prelevila v mogočen in prelesten simbol francoske monarhije, ima svoje mesto na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Leta 1979 je postala prva francoska znamenitost s tem statusom. In ne samo to: tokrat bo vsaj toliko kot trg Concorde ali travnik pod Eifflovim stolpom spektakularno prizorišče olimpijskih preizkusov – če ne še (naj)bolj.

Versailles bo gostil tekmovanja v modernem peteroboju in konjeništvu FOTO: Benoit Tessier/Reuters

Tekmovanja v konjeništvu bodo gledalce, ki se bodo vsaj malo zasanjali, zapeljala v predstave o eri Ludvika XIV., ki je vladal od tod; poleg tega se bodo športniki tam merili v modernem peteroboju. Deli parka bodo zaradi tega zaprti, palača pa bo obiskovalce sprejemala široko odprtih vrat. Tam se zlahka preživi ves dan, poleg kraljev(sk)e posesti skupne velikosti 800 hektarov pa je, če ostane še kaj časa, ogleda vredno tudi mestece Versailles, ki ga palača (pre)-
pogosto zasenči. Še zanimivost: v njej sta imela leta 2014 Kim Kardashian in Kanye West predporočno zabavo za 600 gostov. Palača iz 17. stoletja se je obdržala vse do danes, njun zakon pač ne.