Novinci na trgu Concorde, na divjih vodah in v zraku

Pariz nadaljuje tokijsko tradicijo uvajanja novih športov na olimpijske igre. Vsako olimpijsko mesto ima namreč možnost nominirati šest novih športov na program olimpijskih iger. Poleg surfanja, rolkanja in športnega plezanja, ki so se prvič predstavili v Tokiu leta 2021 in se bodo tudi tokrat, je na olimpijski program prvič uvrščen breaking oziroma breakdance. Med kajakaškimi disciplinami pa bomo lahko prvič spremljali kajakaški kros, ki združuje prvine kajakaštva in slaloma na divjih vodah.

Umetnost in kultura

Breaking ali breakdance letos praznuje neuradni 50. rojstni dan, v petek, 9. avgusta, in soboto, 10. avgusta, pa ga bomo lahko prvič spremljali tudi na olimpijskih igrah. Favorit za zmago v moški kategoriji, Kanadčan Philip Kim, sicer poudarja, da to ni šport. Vsaj ne primarno. »V prvi vrsti je breaking umetnost in kultura, skupnost,« je plesalec dejal za spletno revijo Wired.

Breakdance ima sicer dolgo zgodovino, ki priča prav o močni kulturi plesa. Izraz se je prvič pojavil v 80. letih v časopisu New York Times, v portretu jamajškega didžeja Koola Herca, ki je pogosto predvajal glasbo za plesalce v Bronxu. Prav na newyorških ulicah, med afroameriško in latinoameriško mladino, se je desetletje prej, v 70. letih, ples tudi razvil, čeprav naj bi breakdance, kot ga poznamo danes, na plesišča prodrl šele z albumom Freak Out! glasbene skupine Mothers of Invention. Skratka, plesni slog je zrasel iz kulture hiphopa in vključuje športne gibe, med njimi vrtljaje, skoke in druge kompleksne tehnike.

Kajakaški kros, kombinacija vseh disciplin na divjih vodah, se je razvil leta 2015. FOTO: John Sibley/Reuters

Prvi plesalci so se predstavili tudi v kultnih filmih tistega časa Breakdance in Flashdance, z vzponom hiphopa je breaking hitro obnorel svet in se razširil po Evropi in Aziji. V Južno Korejo, kjer je danes izrazito priljubljen, so kulturo širili nad hiphopom navdušeni ameriški vojaki. Philip Kim, katerega starši so se tik pred njegovim rojstvom preselili od tam, poudarja, da je prav kultura tista, zaradi katere šport še živi. »Breaking se širi med ljudmi in z glasbo. Danes v Južni Koreji med mlajšo generacijo že prevladuje K-pop, tudi na newyorških ulicah, kjer se je vse skupaj začelo. A breaking se širi in živi naprej po svetu, z ljudmi, in tako bo tudi ostalo,« je še dejal za Wired.

Trener in plesalec breakinga Leigh Evelyn, znan tudi kot Swifty, je za BBC izjavil, da so olimpijske igre še en mejnik, s katerim se breaking postavlja na zemljevid: »Čeprav se Britancem letos ni uspelo uvrstiti na igre, je umestitev športa v Pariz prinesla velik interes tako mladih kot institucij in države, in verjamem, da nam bo ob naslednji priložnosti uspelo. In prav to je krasen pokazatelj olimpijskega duha. Tudi brez kakršnegakoli ozadja lahko postaneš olimpijec.«

Na letošnjih igrah bo v tem športu tekmovalo 32 plesalcev, 16 žensk in 16 moških, prizorišče bo trg Concorde. Pomerili se bodo v bitkah na izločanje, vsak tekmovalec bo imel na voljo 60 sekund za rutino, ki jo bo moral izvesti na naključno izbrano glasbo. Nastop bodo nato ocenjevali v petih kategorijah, muzikalnosti, raznolikosti veščine, izvirnosti, tehniki in izvedbi.

Ker pa ima pomembno vlogo improvizacija, bodo na olimpijskih igrah nastopili tudi didžeji. Ti bodo lahko izbirali iz vnaprej pripravljenega seznama glasbe. »Naša vloga je ustvariti dobro vzdušje in občutek varnosti za vse tekmovalce, hkrati pa pričarati tisti čarobni trenutek, ko občinstvo in tekmovalce navdušimo s popolnoma neznano glasbo,« je za časnik Guardian dejal francoski didžej in eden izmed kandidatov za olimpijskega didžeja, Nicolas Guilloteau.

Nekateri uvrstitvi na olimpijske igre nasprotujejo. Čudi se ji tudi ameriški olimpijec Jeffrey Louis, ki je za Team USA, organizacijo, ki predstavlja vse letošnje olimpijce in olimpijke, povedal, da se »mnogim zdi, da bi moral breaking ostati izrazito alternativen. A ples ne more doživeti svojega trenutka pod žarometi, če ga želimo ohraniti le na temnih ulicah.« Z željo po ohranjanju uličnega duha pa bo breaking na olimpijskih igrah v nečem unikaten – pred uradnim delom tekmovanja se bodo namreč pomerili tudi sodniki tekmovanja.

Los Angeles, ki bo gostil naslednje olimpijske igre, breakinga sicer ni nominiral, kar pomeni, da plesalci ponovne priložnosti ne bodo dobili še vsaj osem let. »In to dokazuje, da to res ni šport. Breaking smo vsi mi,« za Wired sklene Kanadčan Philip Kim.

Pričakovati nepričakovano

Na letošnjih igrah je pričakovati še druge novosti, med kajakaškimi disciplinami bo to kajakaški kros. Medtem ko so na olimpijskem sporedu discipline v kanuju in kajaku že več kot 50 let, bo kajakaški kros na igrah prvič.

Disciplina izvira iz slaloma na divjih vodah in se je razvila leta 2015. Kajakaški kros je kombinacija vseh disciplin na divjih vodah, pri čemer tekmovalci tekmujejo v enakih plastičnih čolnih. BBC ga je opisal kot »brutalni kaos«. Britanska predstavnica Kimberley Woods pa dodala, da je šport neverjetno hektičen, saj nikoli ne veš, kaj pričakovati. »V vsakem trenutku se lahko nekaj zalomi.«

Bejzbolj se vrača na olimpijske igre leta 2028 v Los Angelesu. FOTO: AFP

Po čem točno se torej kros razlikuje od tradicionalnega slaloma na divjih vodah in kaj točno ga dela tako kaotičnega? Tudi tu morajo tekmovalci čim prej preveslati poligon, a kros disciplini dodaja še več adrenalina. Tekmovalci progo namreč začnejo na klančini dva metra nad vodo, s katere se spustijo na progo. Hkrati tekmujejo štirje, najboljši pa se uvrstijo v naslednji krog.

Poleg uspešnega spusta in prevožene proge morajo tekmovalci pred ciljem opraviti tako imenovani eskimski obrat, pri katerem se zavrtijo pod vodo in se nato v polnem obratu vrnejo nad gladino. Za dodatek pa je kros kontaktna disciplina, kar pomeni, da se tekmovalci lahko zaletavajo v nasprotnike ali jih odrivajo z vesli. Britanec Joe Clarke je za Guardian poudaril, da je psihična pripravljenost pomemben dejavnik. Dejal je, da se ga sotekmovalci na progi pogosto v strahu kar izogibajo. »Ko me vidijo na vrhu klančine, se zavedajo, da sem večkratni svetovni prvak. Postavljeni pred odločitev, ali bodo napadli mene ali koga drugega, se me največkrat izognejo.«