Divković blizu presenečenja: Razočaran sem

Slovenski tekvondoist Patrik Divković je bil na olimpijskih igrah v Parizu povsem blizu presenečenja. Naš borec je po izjemno tesnem obračunu v kategoriji nad 80 kilogramov, ki se je končal šele z 12:9 v tretji rundi, klonil proti dvakratnemu evropskemu prvaku, Norvežanu Richardu Andreju Ordemannu.

Petindvajsetletni Divković je odlično začel dvoboj in dobil prvo rundo po odločitvi sodnikov (2:2). Ko je že kazalo, da bo dobil tudi drugo, se je norveški tekmec kakšnih 20 sekund pred koncem vrnil v igro, sodniki pa so drugo rundo odločili njemu v korist (2:2).

Sledila je odločilna, tretja runda nadvse tesnega obračuna. V tej je prvič v dvoboju hitro povedel Norvežan, vendar se najboljši slovenski tekvondoist ni ustrašil izziva in je držal korak. Po vloženih pritožbah za videoogled sodnikov (5:5) se je boj dokončno razplamtel, oba borca sta bila dejavna, na koncu pa so morda pretehtale tudi izkušnje in 30-letni Norvežan, sicer šesti nosilec olimpijskega turnirja, se je uvrstil v četrtfinale z 2:1 v rundah.

Borba je bila zelo izenačena. FOTO: Tingshu Wang/Reuters

Spremenil bi le nekaj sekund

»Razočaran sem, ker sem bil tako blizu zmage, praktično sem ga imel. Od zmage me je delilo le nekaj sekund. In teh nekaj sekund je edino, kar bi v dvoboju spremenil. Manjši padec koncentracije je bil odločilen, moral bi iti v napad, ne pa se braniti. V tretji rundi mi je ušel, poskušal sem ga ujeti, prišel sem blizu, a nato mi je zmanjkalo časa,« je bil razočaran slovenski borec, ki ga je nekoliko motila poškodba prsta.

»To ni izgovor. Boril sem se, kot da bolečine ne bi bilo. Prav tako sem dobil en udarec v roko, toda to je naš šport,« je dejal Divković, ki se ni izgovarjal niti na težak žreb.

»Ne vem, ali je bil žreb težak. Vsi so tako dobri, izenačeni, da res ne veš, s katerim bi se raje pomeril. Res je le, da mi eni bolj ustrezajo, drugi manj. Proti Norvežanu sem izgubil dvoboj kvalifikacij za prejšnje igre, vendar danes, v drugem medsebojnem dvoboju, bi ga lahko oziroma moral premagati. Lahko pa Norvežan pride zelo daleč.«

O prihodnosti še ni razmišljal. Če se bo odločil vztrajati, bo njegov glavni cilj Los Angeles 2028. »Doma nimam pravih borcev za trening. Zato se moram pripravljati v tujini, kar pa ni prijetno,« se o prihodnosti še ni odločil Divković.