Zmaji, tridesetletniki z debelo kožo (FOTO in VIDEO)

Zgodovino pišejo zmagovalci in največja navijaška skupina v Sloveniji, Green Dragons, jo je tudi z večernim spektakularnim praznovanjem ob svojem častitljivem jubileju, 30. rojstnem dnevu, ob obrežju Ljubljanice pisala na svojstven način. V minulih treh desetletjih je spisala veliko nepozabnih poglavij, ki so še zdaj vpeta, v upanju, da za večno, zgodbo o uspehu.

Kot vedno ima vsaka stvar svoj začetek. Tudi navijaška iz glavnega mesta, ki je pripeljala do rojstva »Zelenih zmajev«, ima zanimivo predzgodbo, katere avtorji so bili nogometni privrženci NK Olimpije iz Zasavja. Na Plečnikov štadion za Bežigrad so nekoč nogometno Olimpijo podpirali številni navijači z vseh koncev Slovenije in prav zasavski ter še posebej številčni iz Trbovelj in Zagorja so veljali za najzvestejše.

 

Priština na prvi rojstni dan

»Zasavcem bi lahko rekli očetje Green Dragons, a ko je bila Olimpija že na poti vrnitve v 1. jugoslovansko ligo, smo vajeti navijaške skupine prevzeli Ljubljančani,« se spominja konca osemdesetih let minulega stoletja eden od takratnih vodij »zmajev« Igor. Ob njem je vodstveno »politiko« vodil tudi znameniti frizer Stevo Pavlović.

»Prvi rojstni dan velja s pojavom transparenta z napisom Green Dragons 2. oktobra leta 1988 na tekmi 2. jugoslovanske nogometne lige proti Prištini. Na polno in organizirano smo začeli '89, postavili temelje zdajšnje skupine, uvedli članstvo, se preselili na vzhodno tribuno za vrata. Skupina se je bliskovito povečevala, najprej nas je bilo sto, sto petdeset, na derbijih že tisoč,« se je spominjal začetkov Igor, ki ga še posebej veseli, da imajo »Dragonsi« kljub vsemu pozitivno in kontinuirano delovanje brez velikih padcev.

Košarkarski Rim in hokejski Celovec

Ne le nogomet, tudi košarka in hokej sta imela svoje sekcije, pri čemer je bila košarkarska v začetku osemdesetih let neke vrste predhodnica organizirani skupini, ki se je z nogometnih igrišč selila tudi v košarkarske dvorane. Duhovni vodja košarkarske sekcije je bil sprva Mitja Tršelič, bolj znan kot Mito, hokejsko je v samostojni Sloveniji vodil Miloš Vanič.
Tudi obdobje Olimpijinih vzponov je imelo svoje navijaške junake, ki so odraščali z Olimpijo, zoreli in prehodili pot od fantov do zrelih moških.

»Hvaležen sem, da sem v tem času spoznal veliko ljudi, prijateljev, s katerim se še zdaj lahko družim in sem povezan. Dobil sem dragocene življenjske izkušnje, samozavest, se pripravil za novo življenjsko obdobje. Prekrižal in spoznal Slovenijo po dolgem in počez, obiskal predsednika države in tudi zapor. Pomembno pa je, da se navijaštvo in Olimpijin duh prenašata iz roda v rod Olimpije,« je v devetdesetih letih minulega stoletja in prva leta tretjega tisočletja opisal vodja GD Peter Pavlin. V Marku Miklaviču Gusarju in Marku Godnjavcu Jizahu je imel prepoznavna simbola in ideologa GD, ki so v dobrem in slabem navijali za Olimpijo od Ljubljane, do Maribora, Celovca, Milana, Rima, Palerma ...

Postavili na noge novo Olimpijo

Žilavost in krepost Green Dragons je bila na preizkušnji z ugasnitvijo bivše Olimpije leta 2005. Toda navijaštvo ni zamrlo. Celo nasprotno, brez podpore GD bi na pogorišču stare težko vzniknila nova Olimpija, ki živi, zmaguje, izgublja, navdušuje in žalosti še danes.

»Izpad v 5. ligo ni pomenil konec navijaštva. Za GD in za klub je pomenil le nov začetek. Zaradi navijačev je Olimpija začela pisati novo poglavje, zaradi nas ima to obdobje nogometno in navijaško legitimnost. To je bila prelomnica v odraščanju navijaške skupine, ki je opravila zrelostno preizkušnjo, opravila s puberteto in dala nov zagon našim naslednikom,« je o enemu od ključnih obdobij povedal bivši vodilni zmaj Danijel Komič.