Zmagovalna Slovenija je zmes Katanca in ekipe iz Južne Afrike

Nogometno slavje, ki se je v ponedeljkovem večeru začelo v Stožicah, se bo kmalu prevesilo v odštevanje do naslednjih mejnikov na poti do eura, najprej do žreba skupin 2. decembra. V tokratnem podkastu VAR smo potegnili črto pod napeto kvalifikacijsko skupino in analizirali taktične odločitve, ki so reprezentanco kot celoto pripeljale tja, kjer je danes – na poti v Nemčijo.

Kvalifikacijsko skupino H je po žrebu marsikdo označil za lahko, a Gorazd Nejedly opozarja, da je bila hkrati tudi najtežja: »Žreb je bil najlažji na svetu, to drži, a je bil tudi najslabši. Štiri reprezentance so imele po žrebu velike apetite, Slovenija, Severna Irska, Finska in Kazahstan, vsi so izenačeno skupino videli kot svojo priložnost. To se je na koncu izkazalo za še bolj zahtevno, le Danci so bili zgodba zase, izkazalo se je, da so na koncu rutinirano opravili s kvalifikacijami.«

Tekma v Stožicah je bila tekma po okusu Matjaža Keka. Morda ne v prvih 15 minutah drugega polčasa, ko je bila Slovenija po prejetem zadetku precej nervozna in je »visela«, po menjavah pa so Slovenci spet vzpostavili red in z zmago dokončali misijo Nemčija 2024. Kakšne možnosti bo imela Slovenija na euru?

»Mislim, da je lahko konkurenčna, statistično gledano bo težko narediti rezultat, večina reprezentanc bo na papirju boljših od Slovenije, ampak to nič ne pomeni. Slovenija gotovo ne bo slabša, kot je danes, lahko pa je precej boljša in še napreduje. Jedro je mlado, ta reprezentanca je praktično nespremenjena lahko skupaj še tri, štiri leta. Sem optimist, tudi na euru, če ne bomo ravno dobili skupine smrti, lahko igramo z vsakim,« ocenjuje urednik športne redakcije Jernej Suhadolnik. Na žrebu, ki bo 2. decembra ob 18. uri v Hamburgu, bo Slovenija v tretjem od štirih kakovostnih bobnov.

Kek ni pretiraval, znal se je prilagoditi

Matjaž Kek se je znal prilagoditi v dobro ekipe, to je odlika zmagovalnih trenerjev. FOTO: Leon Vidic

Kako je torej Kek po petih letih rasti, a tudi razočaranj in kritičnih točk, reprezentanco pripeljal na prvo veliko tekmovanje po skoraj 15 letih? »Vrnil se je k mešanici sloga Srečka Katanca in svoje reprezentance, ki jo je odpeljal v Južno Afriko. Previdna, pragmatična igra, Slovenija ni nikogar 'nažogala', je pa bila zelo konkretna. Za to je reprezentanca potrebovala kakovost na pravem mestu, ima jo v vratarju, kompaktni zvezni vrsti in Šešku. Ostali so dodali svoj del, bilo je tudi nekaj sreče, denimo da so v Vidmu pokazali, da je Bijol precej boljši v obrambi, on pa je to znal sprejeti in se prilagoditi,« pravi Nejedly, ki optimizem črpa tudi iz preizkušenega načina igre, h kateremu se v zadnjem obdobju zateka reprezentanca: »Kek se je držal principov, ki prinašajo rezultat reprezentancam z omejeno igralsko kakovostjo in širino kadra.«

Nogometaši v en glas ponavljajo, da v Nemčijo ne bodo šli le nastopat, tudi tam bi radi zmagovali. Imeli bodo bučno podporo slovenskih navijačev, poznavalec nemškega nogometa Siniša Uroševič pa ne dvomi, kje bi Slovenijo spremljal najraje: »Zaradi nogometnega okolja brez dvoma v Dortmundu. Leta 2006 sem na svetovnem prvenstvu obiskal osem prizorišč, štadion v Dortmundu je neprimerljiv z vsemi ostalimi. Dortmund v nemškem političnem smislu ni ravno pomembno mesto, neprimerljiv je s Hamburgom, Berlinom ali Munchnom, a ni naključje, da so ravno v Dortmundu odprli hišo nemškega nogometa. Vzdušje je nekaj posebnega.«

Glavni krivec, da se v napadu kaj dogaja

Petar Stojanović (na sredini) je na krilu naredil razliko in prišel do izraza precej bolj, kot ko je igral v obrambi. FOTO: Leon Vidic

Izstopajočih posameznikov je bilo v kvalifikacijskem ciklusu kar nekaj, gotovo Benjamin Šeško (5 golov + 2 asistenci), a tudi Petar Stojanović, opozarja Nejedly: »Težko si predstavljam Slovenijo brez njega. Z njim je Slovenija konkretna, je glavni krivec, da se v napadu kaj dogaja, ima neverjetno energijo.« Suhadolnik je za konec dodal še, da v ozadju na priložnost čaka še nekaj uveljavljenih igralcev: »Izpostavimo le dva. Bilo je že obdobje, ko je bil Sandi Lovrić naš najboljši igralec, pa zdaj dobiva le malo minut. Bil je tudi ciklus pred prihodom Keka, ko je bil Miha Zajc z naskokom najboljši igralec reprezentance, a ga zdaj ni v načrtih. V ozadju čaka nekaj fantov, ki so tehnično zelo sposobni in znajo igrati nogomet, le treba jih je nekako komponirati v ekipo.« Za strateško-logistična vprašanja bo imel Kek s strokovnim štabom v naslednjih sedmih mesecih še dovolj časa.