Zidarjeva Olimpija nedosegljiva za Mandarićevo

Olimpija pod taktirko Safeta Hadžića igra lepo za oko, privlačno in učinkovito. Toda tako všečne igralne podobe, ki je Maribor še ni ujel niti v obdobju svoje največje premoči, ne zagotavljajo naslova. Nekoč so ga, a v drugih in pionirskih časih samostojne slovenske lige, ki jo je zaznamovala premočna Olimpija pod taktirko tedaj mogočnega predsednika Ivana Zidarja.

Nemara je kar nekaj simbolike v Olimpijini sedanjosti, tudi ameriški poslovnež Milan Mandarić počasi sestopa z vrha klubske piramide in z grožnjo, da bo Olimpija ugasnila še drugič v obdobju samostojnosti. Toda nekaj všečnih vzporednic velja povleči med Zidarjevo in Mandarićevo Olimpijo. Prva je na novo pot vstopila za razred močnejša od prvega izzivalca Maribora. V krstni sezoni po osamosvojitvi je zabila rekordna 102 gola in prvenstvo končala z rekordno razliko v golih +84. Kljub igram mačke z mišmi je Olimpija z moštvom za prvo jugoslovansko ligo v povprečju dosegala le 2,55 gola na tekmo. Z naskokom najučinkovitejša je bila v tretji samostojni sezoni, ko je v 30 tekmah zabila 95 golov oziroma v povprečju 3,16 na tekmo.

Olimpija tudi prvak z najmanj goli

Najbolj verodostojno obdobje prestižnih dvobojev med Olimpijo in Mariborom se je začelo z Olimpijino vrnitvijo v prvo ligo leta 2009, ko so Štajerci že utrjevali obrise pragmatizma in taktične kulture pod taktirko športnega direktorja Zlatka Zahovića ter trenerja Darka Milaniča. Z izjemo prebliska Kopra (2009/10) je mariborsko premoč v SNL, katere vrhunec je bila sezona 2011/12 (85:65 v točkah pred Olimpijo, 88:60 v golih, +53:+22 razlika v golih), prekinila Mandarićeva Olimpija. Kljub temu, da je bila že v prvem "naletu" šampion in igralno bolj atraktivna, pa prvenstva ni končala kot najučinkovitejša. Skupno je dosegla tri gole manj od Maribora, 75:78.



Drugi Olimpijin naslov pod vodstvom trenerja Igorja Bišćana je imel najmanj statističnega sijaja, saj prvak še nikoli ni bil tako neučinkovit. Z vodilom manj je več je Olimpija dosegla le 61 golov ali 1,69 na tekmo. Maribor je v tej sezoni zabil 76 golov, Domžale pa največ, 79. Maribor je leto prej dosegel 63 golov, leto pozneje pa 82. Zanimivo, prav v izgubljeni sezoni oziroma spomladi (2018) so vijolični igrali najbolj zanimiv in napadalen nogomet.

Vukušić nad Ubavićev rekord

Strelski izbruh in igralski preporod Anteja Vukušića je tako učinkovit, da bi lahko ogrozil rekordni strelski učinek Zorana Ubavića iz prve sezone (21 moštev, 40 tekem), ko je zabil 29 golov. Najboljši učinek glede na število tekem je imela prekmurska legenda Štefan Škaper v letih 1993 (26 tekem, 23 golov) in 1994 (25, 25), še en nekdanji Olimpijin ostrostrelec Ermin Šiljak pa je v sezoni 1995/96 zabil 28 golov. Vukušićev strelski ritem je takšen, da bi ob podobnem učinku v nadaljevanju zabil med 30 in 32 golov. Za učinek 28-letnega napadalca, ki ni klasični strelec, je najpomembnejše – bolj od občutka ali znanja –, da bo Hadžić vztrajal pri dosedanjem načinu igre. Že nekoliko previdnejša igra bi Vukušiću najbrž vzela nekaj golov.



Olimpija v tej sezoni povprečju dosega 2,6 gola na tekmo, Maribor 1,93.