Za drugo mesto bomo odigrali osem finalnih tekem

Milenko Aćimović je že skoraj tri leta selektor reprezentance do 21 let. Ko je ob koncu 2020. dobil priložnost, je bil še brez vidnejših trenerskih izkušenj, zdaj jih ima že dovolj. V tem obdobju je imel dve veliki tekmovalni preizkušnji v evropskem prvenstvu na domačih tleh in v kvalifikacijah za prvenstvo stare celine 2023, ki jih je Slovenija sklenila na 3. mestu. Pred 46-letnim Ljubljančanom in njegovimi upi pa je nov izziv, kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2025.

Pogovor začniva pri koncu prejšnjih kvalifikacij. Slovenija je v zadnji tekmi v skupini premagala Anglijo, ki je letos osvojila lovoriko na evropskem prvenstvu ...

»Naj vas dopolnim in spomnim, da nas Anglija tudi doma ni premagala, bilo je neodločeno. Kaj mi pove zmaga? Zgolj to, da je premagljiv vsak tekmec, toda le, če je pristop na najvišji možni ravni. Še toliko lažje je mogoče presenetiti v tej konkurenci kot v članski. Ampak en preblisk ni dovolj in ne pomeni napredovanja. Kar zadeva Anglijo, spremljal sem jo že prej in sem bil prepričan o njenem končnem zmagoslavju. Res je, da je v finalu igrala proti Španiji, ki je v mlajših kategorijah vselej v vrhu, a ta angleški rod je vrhunski. Večina igralcev izhaja iz premier league. Igrali so, ne le trenirali.«

Pred vrati so nove kvalifikacije. Kakšni so cilji?

»Le pet reprezentanc je v skupini. Francija je razred zase, Avstrija je tudi v prednosti, BiH in Ciper sta zahtevna nasprotnika. Realno se lahko potegujemo za 2. mesto, za napredovanje v drugi krog kvalifikacij, kar je tudi moj cilj, toda zavedati se moramo, da si v tej skupini ne smemo privoščiti spodrsljaja. Igrali bomo osem tekem in vsaka bo finalna. V vsak dvoboj moramo iti brez preračunljivosti, a povsem osredotočeni in maksimalno nabrušeni.«

BiH bo prva tekmica.

»Šli bomo po zmago, in to kljub dejstvu, da bomo praktično brez resnega treninga v polni postavi. Šele na zadnjem uradnem treningu bom imel na voljo vse igralce. A če želimo uresničiti cilj, bomo morali zmagati. Tudi to ne bo dovolj, še najmanj eno zmago proti Franciji ali Avstriji bomo morali izvleči.«

Od kod črpate optimizem?

»Junijska prijateljska tekma s Finsko in minimalna zmaga sta bili nadvse sporočilni. V obdobju, ko so bili nekateri fantje že na oddihu in so prišli praktično brez treninga, so pokazali izjemno borbenost in željo. V fantih sem videl posebno moč, videl sem neizmerno tekmovalnost. Prav to me je prepričalo o tem, da lahko naredimo nekaj velikega.«

Imate igralni načrt oziroma vizijo?

»Oboje narekujejo igralci. Odvisno je od tega, kakšno generacijo imam. Na primer, lahko imam sedem napadalnih krilnih igralcev, a le enega pravega napadalca. Potem je tu še glavno vprašanje, v kakšni formi so igralci. Veliko podrobnosti narekuje oblikovanje celostne podobe, zato bi težko natančno povedal, kako bomo igrali.«

Majhna Slovenija ima selektivne težave. Koliko igralcev iz prejšnjega rodu imate na voljo za nov kvalifikacijski cikel?

»To je naša realnost in to je slabost moje službe. Menjavanje generacij je nekaj normalnega. Ne vem natančno, toda mislim, da se je poslovilo 17, 18 nogometašev. Toliko novih sem moral torej izbrati.«

Ostali ste brez Žana Vipotnika?

»Da, on je že članski reprezentant. Zdaj imam na voljo le enega pravega napadalca z izkušnjami v tej selekciji, Davida Flakusa Bosilja.«

Zmaga v Angliji v prejšnjih kvalifikacijah za EP proti poznejšim evropskim prvakom, s katerimi so slovenski upi tudi doma igrali neodločeno, je razkrila, da Slovenija ima potencial v tej starostni kategoriji. FOTO: Molly Darlington/Action Images Via Reuters

Največji bazen, iz katerega črpate igralce, je prva slovenska liga.

»Menim, da je tekmo proti Angliji začelo sedem ali osem igralcev iz 1. SNL. To pove veliko, 1. SNL daje veliko in imam srečo, da lahko spremljam igralce, njihov razvoj in se z njimi pogovarjam. Prav tako sem vesel vsakega prestopa v tujino, to je karierna stopnička višje. Toda potem sledi še težji del, kako se bo igralec znašel v tujini, kako bo obstal in igral. To je druga in najzahtevnejša stran v razvojnem poglavju. Moram povedati, da sem v številnih pogovorih s kolegi v tujini opazil, da ne podcenjujejo naših fantov. So uspešni.«

Komu dajete prednost: igralcem iz tujine ali domačim fantom, ki praviloma več igrajo?

»Katerikoli fant v tujini dobi priložnost, pomaga tudi meni. Lažje mi je, ker vem, da pridobivajo mednarodne izkušnje, domači fantje pa res igrajo, a šele na reprezentančnih tekmah se soočijo z mednarodno konkurenco. Zato sem še posebej vesel evropskih tekem, na katerih igrajo mladi reprezentanti.«

Vedno se poraja vprašanje, ali bi bilo mogoče v slovenskih reprezentančnih selekcijah, vključno s člansko, poriniti nadarjenega in izstopajočega fanta in mu omogočiti razvojni pospešek?

»To je tvegano, a je tudi stvar širšega dogovora. Moj pogled je, da si vsaka generacija zasluži priložnost. A če je nekdo res izstopajoče nadarjen in telesno še ni dovolj močan, je pomembno, da se ga prepozna kot zelo nadarjenega igralca. Potem naj se mu z večjo minutažo in večjim številom tekem nadomesti telesni zaostanek. Nekateri igralci so v tem pogledu že zreli in preskakujejo generacije, drugi, ki so praviloma bolj igrivi, gredo skozi proces odraščanja skladno s svojim telesnim razvojem. V trenerskem izobraževalnem procesu smo se srečevali s to tematiko. Zanimiv je belgijski primer, Kevin De Bruyne in Eden Hazard sta bila v mlajših kategorijah telesno izrazito šibka, a so v njiju prepoznali izstopajočo nadarjenost. Zaradi velikega talenta sta bila 'izbranca'.«      

Vaš sin Mateo je že reprezentant in zelo nadarjen.

»V njegovih letih je zelo pomembna telesna moč. Podoben je meni v teh letih; telesno je še prešibek in ni visok. V mlajših starostnih kategorijah je zelo pomembno, ali je igralec že pri koncu rasti, ali pa se bo šele začel razvijati. Telesno močnejši so trenutno v prednosti, toda vprašanje je, ali bodo še vedno, ko bodo telesno šibkejši končali svoj telesni razvoj.«