V predmestju Gorice je puran simbol slovenskih nogometašev

V nadaljevanju preberite.

Juventina iz Štandreža je ob Krasu iz Repna, o katerem smo pisali prejšnji teden, drugi slovenski klub v elitni ligi Furlanije Julijske krajine (FJK). Kljub zahtevnim razmeram – tudi zaradi nedavno prenovljene športne zakonodaje, ki je otežila delovanje predvsem amaterskih društev – v tem tekmovanju sodeluje tretjo sezono zapored. Vodstvo s predsednikom Markom Kerpanom, ki je na čelu Juventine že od leta 1998, ohranja zdrave ambicije.

Prvi mož rdeče-belih iz predmestja Gorice, ki so začeli delovati leta 1947, je oris delovanja kluba rade volje prepustil ženi Maji Peterin. Ta je del nogometne zgodbe že od zgodnjega otroštva. »V klubu sem od leta 1987, moj oče je bil tajnik, tako da smo bili vsak konec tedna na tekmah z vso družino. Pozneje sem se priključila prostovoljcem, saj sem želela prispevati k delovanju slovenskih društev na Goriškem. Tu sem tudi spoznala moža Marka Kerpana, ki je bil najprej igralec, potem je postal odbornik kot jaz. Leta 1998 sem ga nagovorila, naj prevzame predsedniški položaj. Klub je namreč zašel v krizo, nihče pa ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti. Tako smo stopili na pot, po kateri hodimo še danes. Pridružila se nam je tudi hčerka Nicole, ki je oblikovala zadnji klubski grb, sin Kevin je član prvega moštva, tu je tudi Markov brat Robert, pa nečak Francesco, ki je napisal himno Juventine. Mladi se vse težje odločijo za delovanje v kulturnih in športnih društvih, saj to zahteva predvsem čas, vse skupaj pa opravljamo prostovoljno. Če se nam ne bodo pridružili mlajši rodovi, se nam v prihodnosti slabo piše,« pojasnjuje dolgoletna članica klubskega odbora, ki deluje tudi v Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, kjer je podpredsednica za Goriško.