V Ljudskem vrtu tudi vijolični Štajerci za Celjane

Nedeljski štajerski derbi v Ljudskem vrtu s šampionsko vrednostjo bo imel veliko napako: Štajerci bodo držali pesti za Celje. Maribor je praktično brez možnosti za ubranitev naslova, Celje pa edino lahko ogrozi Olimpijin pohod proti naslovu. V 33. kolu 1. SNL bo danes le ena tekma, in sicer v Domžalah, jutri bosta še v Kranju in Stožicah, zadnja pa v ponedeljek v Velenju.



Domžale: Domžale – Bravo (sodnik Damir Skomina): Dvoboj rumenih družin je bitka konceptov, zgrešenega domžalskega in posrečenega ljubljanskega. Za Domžalčane je tudi bitka za obstanek. Težko bi jim v njej spodletelo, veliko lažje pa le v današnji, ki bo tudi motiv za nekdanjega Domžalčana Dejana Grabića. Nekaj let je bil del številčnega strokovnega štaba in očitno se je veliko naučil. Dovolj, da bi ga zdaj Domžalčani rade volje imeli. O konceptih: domžalski eksperiment z izkušenimi veterani se izteka, ljubljanski z mladimi igralci bo imel nadaljevanje v novi sezoni. Najbrž s kar nekaj novimi obrazi.



Kranj: Triglav – CB24 Tabor (Slavko Vinčić): Športni direktor Triglava Siniša Brkić še ni prevzel vajeti v svoje roke. Tako je bilo ponavadi, ko se je bilo treba reševati. Morda je že, pa tega ne vemo. Triglav se bo lahko rešil le v dodatnih kvalifikacijah, kakovosti je bistveno premalo za kaj več, četudi je Tabor novinec v 1. SNL. Toda na igrišču takšen, da bi si ga lahko samo želeli, konkurenčen in tekmovalen. Zanimivo, da so v večinsko tujskem moštvu zablesteli tudi slovenski fantje. koprska Leon Sever in Marko Krivičić sta že premočna za Koper, Erik Salkić pa doživlja igralsko pomlad. Tu je še Klemen Nemanič.




Maribor: Maribor – Celje (Bojan Mertik): Prvič po prevzemu moštva se je trener Sergej Jakirović soočil s kritikami. Bile so upravičene, kar je sestavil v Sežani, je bilo res podobno popolnemu nepoznavalcu. Navijači so zdaj vsaj pomirjeni, šampionski naslov ne bo ostal v Mariboru, morda bi lahko na Štajerskem. Ampak težko bi se sprijaznili s tem, da bi šel v Celje. Maribor ima vse v rokah, če bo igral svojemu slovesu primerno in z dnevno formo na visoki ravni, se Celju ne obeta nič dobrega. Tudi točka bo za goste premalo, ampak v nogah so pravi umetniki za vijolične tekmece. Nihče ne bi imel proti, če bi bila umetnost Mitje Lotriča, Daria Vizingerja, trenerja Dušana Kosića nedosegljiva za mariborske iztrošene »težkaše«.



Ljubljana: Olimpija – Aluminij (Matej Jug): Res je, Olimpija je prerojena in navijačem všečna, toda strelsko »kloftanje« Triglava in Rudarja ni kdo ve kakšen podvig in predvsem ni verodostojen za trkanje po prsih. Je koristen za nabiranje pozitivnih točk in nič več kot to. Naslov prvaka bo, kot vedno, ovrednotila Evropa, strelski dosežek Anteja Vukušića (če ga zdaj ne bo mogoče prodati, potem je zanj najbolje, da takoj sklene dosmrtno pogodbo z Olimpijo) in še vedno preslab učinek Stefana Savića pa tržišče. A nekaj je jasno, Olimpija ima za slovenske razmere igralski presežek, ki ga mora le pazljivo voditi. In občasno predramiti. S trenerjem Dino Skenderjem ga je, toda pravi izziv za mladega trenerja in direktorja Mladena Rudonjo šele prihaja. Te fante je izbral in vodil do prvega mesta Safet Hadžić, ona jih bosta do najverjetnejšega naslova.



Velenje: Rudar – Mura (Aleksandar Matković): Služba je služba, pa če je še tako neučinkovita. Oboji morajo plačo zaslužiti in med delovna opravila sodi tudi tekma, ki ne prinaša ničesar in bi jo oboji najraje izpustili. Rudar ima samo še dve domači priložnosti, da se izogne rekordu in sezoni brez zmage. Na tujem je vreča za nabijanje.