Neomejen dostop | že od 9,99€
Podobno kot Maracana v južni Ameriki je Wembley na stari celini nesporni prvak med nogometnimi štadioni. »Wembley je katedrala nogometa, je srce in glavno mesto nogometa,« je o zibelki najljubše evropske zabave z izbranimi besedami govoril veliki Pele. Nocoj bo Wembley prizorišče zadnjega dejanja v ligi prvakov, s katerim se njegova sezona šele dobro začenja. Na kultni zelenici gostujejo največje zvezde glasbenega sveta, šest večerov bo letos poleti zaznamovala tačas največja ameriška diva Taylor Swift, tudi za največji obisk niso poskrbeli nogometaši – koncert Adele je junija 2017 pospremilo kar 98.000 šova lačnih duš.
Stari Wembley je bil zibelka nogometa, novi Wembley je prizorišče spektaklov vseh vrst. Znameniti lok nad štadionom, ki se dviga 134 metrov nad tlemi, lahko vidi ves London. Ko se reke nogometnih privržencev iz okoliških pubov po cesti navzdol spuščajo proti vratom slovitega štadiona, je prizor izjemen. Leta 1924 so ga zgradili za razstavo dosežkov britanskega imperija in načrtovali njegovo takojšnjo rušitev, a so veljaki hitro uvideli, da bi zanje Wembley lahko predstavljal posebno mesto. Tako je Geoff Hurst leta 1966 prav tam zabil odločilni gol in Angliji prinesel edini naslov svetovnih prvakov, štadion pa je ob koncu minulega tisočletja že močno načel zob časa.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji