Milanič izgubil stik z ekipo, Zahović opešal v kadrovanju

Slovenski nogomet pred izbruhom epidemije koronavirusa in po njem. Tudi tako bomo v prihodnosti pisali o najpomembnejši postranski stvari na svetu, ki je ta čas v globoki senci skrbi za zdravje. Še posebej to zadeva Maribor, ki je že pred prihodom globalne zdravstvene grožnje v Slovenijo zapadel v krizo igre, rezultatov in medsebojnih odnosov.

Prekinjeno tekmovanje do konca meseca je v nesrečnih okoliščinah prišlo kot naročeno za vijolični tabor. V Ljudskem vrtu morajo strniti vrste, zbistriti misli in najti ustrezno usmeritev po odhodu glavnega ideologa kluba, športnega direktorja Zlatka Zahovića, in trenerja Darka Milaniča.



Po nepreklicnem Milaničevem odstopu, ki je sledil takoj po porazu z Bravom na domačem stadionu v 25. kolu državnega prvenstva, je tudi Zahović uvidel, da se je njegovo službovanje v vijolični pisarni dokončno izteklo. Upravni odbor kluba, Drago Cotar, Tomaž Jontes, Matjaž Kirbiš, Rok Moljk, Jure Struc in Gregor Lednik, se je v sredo zedinil, da je razhod z Zahovićem neizogiben. Zdaj, ko je obglavljen športni del, se snuje prihodnost 14-kratnih državnih prvakov.



No, v športni instituciji izpod Kalvarije ni vse prepuščeno naključju. Trenutno je za člansko moštvo odgovoren Milaničev pomočnik Saša Gajser, pri tem mu pomaga vodja nogometne šole Oliver Bogatinov. Očitno v Mariboru nočejo žrtvovati Bogatinova za gašenje požara v preostalih enajstih kolih državnega prvenstva.
 

»Krivec ima ime in priimek«

Medtem se navijači pretežno ukvarjajo z ugibanji, kaj je ob odhodu hotel povedati Milanič z besedami: »Sem odgovoren, nisem pa kriv.« Pozneje je igro besed začinil še Zahović: »Krivec ima ime in priimek.« Od mož, ki sta v dobrem desetletju krojila klubski nogometni utrip v Sloveniji in tudi širše, ne bi pričakovali, da se bosta skrivala za ugankami. V rokah sta imela škarje in platno, imela sta vpliv, narekovala sta odnose v klubu, če pa ju je pri tem tu in tam zaradi lastnih šibkosti prelisičil kdo od igralcev, sta za to odgovorna sama.



Ni skrivnost, da je Milanič izgubil stik z ekipo, in ni skrivnost, da je Zahović močno popustil v kadrovanju in vodenju športne politike. In ni skrivnost, da sta že dolgo časa držala vsaksebi. Maribor je izgubil enotnost po horizontali in vertikali. Nagnjeni k malodušju, ki pravzaprav ne znajo poiskati rešitev in se prepuščajo toku dogodkov, bi rekli: »Vsega luštnega je enkrat konec.«
 

»Razšli smo se sporazumno kot prijatelji«

Milanič in Zahović sta bila predobro plačana, da ne bi več iskala in našla rešitev. Ko jih nista več imela niti v ideji, je bilo treba reči zbogom. »Zgodil se je šport,« je med drugim dejal Zahović in ostal zvest pregovorni skrivnostnosti in dvoumnosti, ki sproža številne interpretacije poznavalcev dogajanja v Ljudskem vrtu.



Kdo je torej kriv, da Maribor zaostaja kar sedem točk za Olimpijo, če to nista Milanič in Zahović? Kolikor vemo, sta edina krojila športno politiko, skrbela za odhode in prihode igralcev, risala po tablah taktične postavitve in dajala navodila varovancem in širše. Bila sta prva odgovorna za podobo moštva in skupaj z igralci tudi za ozračje v slačilnici. Zdaj namigujeta, da je krivec za vse slabo nekdo tretji. To je lahko samo ekipa s priimki in imeni, pod katere pa sta podpisana prav Zahović in Milanič.



V NK Maribor so pričakovano – glede na razmere v državi – poslali v javnost le uradno sporočilo: »Končana je skupna zgodba, ki je trajala od 1. avgusta 2007. Z Zlatkom Zahovićem kot športnim direktorjem smo se sporazumno razšli kot prijatelji. Sklep je bil sprejet na njegovo pobudo. Glede na stanje v državi zaradi razglašene epidemije klub ne more organizirati novinarske konference ali medijskega termina. Zlatku se zahvaljujemo za vijol'čne trenutke, njegov neprecenljiv prispevek v vlogi snovalca kadrovske politike pri zbiranju trofej na slovenskem prizorišču in postavljanju novih mejnikov v evropskem tekmovanju.«